Poletja, kot jih še nismo doživeli: El Nino prinaša ekstremno vreme
V naslednjih dneh nas čaka vročinski val, poletje pa bo pod vplivom močnega El Nina, ki lahko prinese ekstremne vremenske razmere. Kaj to pomeni za Slovenijo?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V svetovnih oceanih se oblikujejo spremembe, ki napovedujejo potencialno zelo pomemben podnebni premik. Znanstveniki spremljajo razvoj možnega »super« El Nina, ki bi po intenziteti lahko sodil med najmočnejše po koncu 19. stoletja in pomembno vplival na globalne vremenske in podnebne vzorce, navaja portal Neurje.si.
Močan El Nino bi lahko prinesel ekstremne vročine, suše in požare po svetu
Po napovedih strokovnjakov bi se že sredi letošnjega leta lahko začel razvijati močan naravni pojav El Nino, ki prinaša ekstremne vremenske razmere. Klimatski modeli kažejo, da bi lahko njegovi učinki dosegli rekordne vrednosti, opozarjajo klimatologi.
Po ocenah Svetovne meteorološke organizacije (WMO) bi se El Nino lahko začel razvijati sredi letošnjega leta, nekatere meteorološke agencije pa napovedujejo, da bi prihajajoči pojav lahko bil celo močnejši od tistega pred tremi desetletji.
Daniel Swain s Kalifornijskega inštituta za vodne vire po pisanju portala Bild napoveduje rekordne globalne temperature v letih 2026 in 2027. Meteorolog Jeff Berardelli pa za ameriško televizijsko postajo WFLA-TV dodaja: "Pričakujemo vremenske dogodke, kakršnih še nismo videli v moderni zgodovini."
Klimatolog Carlo Buontempo meni, da bi že leto 2026 lahko postalo novo rekordno leto, medtem ko bo po besedah Tida Semmlerja iz Irske meteorološke službe vpliv El Nina verjetno še močnejši leta 2027. Strokovnjak za gozdne požare na Imperial Collegeu v Londonu Theodore Keeping opozarja, da El Nino povečuje verjetnost ekstremnih vročin in suše v Avstraliji, Kanadi, ZDA in amazonskem pragozdu. Če se pojavi močan El Nino, bi tveganje za uničujoče požare lahko doseglo najvišjo raven v novejši zgodovini, še piše Bild.
Medtem so pri Neurje.si zapisali, da ameriška meteorološka in oceanografska agencija NOAA trenutno ocenjuje približno 65-odstotno verjetnost razvoja močnega oziroma zelo močnega El Nina med koncem leta 2026 in začetkom leta 2027. Nekateri raziskovalci opozarjajo na podobnosti z izjemno izrazitim dogodkom iz leta 1877. Pomembna razlika je, tako pri Neurje.si, da so oceani danes že rekordno topli, kar bi lahko okrepilo vplive prihajajočega dogodka na globalni podnebni sistem.
Čeprav pojav še ni povsem oblikovan, strokovnjaki opozarjajo, naj se svet pripravi na izjemno vroče poletne mesece, sušo, ekstremne požare in morebitne druge vremenske ekstreme, ki bi lahko močno vplivali na ljudi, živali in naravo po vsem svetu.
Možni vplivi na svet
El Nino v obdobju 2023–2024 je že prispeval k rekordno visokim globalnim temperaturam. Morebiten nov izrazit dogodek bi lahko dodatno povečal vremensko nestabilnost in pogostost ekstremnih pojavov. Zgodovinsko gledano so močni El Nino dogodki povzročali večmilijardno gospodarsko škodo ter motnje v kmetijstvu in oskrbi s hrano po številnih delih sveta.
Primerjava z letom 1877–1878
El Nino 1877–1878 je bil eden najmočnejših in najbolj katastrofalnih dogodkov te vrste v sodobni zgodovini. Povzročil je izjemne vremenske anomalije po skoraj celotnem svetu in je bil ključni sprožilec velike svetovne lakote v poznem 19. stoletju.
V Aziji, Indiji, Kitajski, Braziliji, Avstraliji in Afriki so nastopile dolgotrajne suše, monsunski sistemi so oslabeli ali odpovedali, pridelek je propadel, sledile so lakote, bolezni in množične migracije. Drugod po svetu so se pojavile katastrofalne poplave. Po ocenah zgodovinarjev je zaradi posledic umrlo med 30 in 50 milijonov ljudi, predvsem v Indiji, na Kitajskem in v severni Afriki.
Danes je svet precej bolj pripravljen – obstajajo sodobni namakalni sistemi, globalna trgovina s hrano, meteorološko spremljanje in razvita infrastruktura. Vendar so oceani zdaj že izjemno topli, kar bi prihodnji močan El Nino lahko spremenilo v dodatni »pospeševalec« toplote v ozračju, napovedujejo pri Neurje.si.
Kaj to pomeni za Evropo in Slovenijo?
Najmočnejši vplivi so običajno nad Pacifikom in Južno Ameriko, posledice pa lahko po pisanju Neurje.si posredno dosežejo tudi Evropo. Močan El Nino lahko spremeni položaj stržena vetra nad Atlantikom ter vpliva na vremenske vzorce nad našo celino. To bi lahko povečalo verjetnost dolgotrajnih vročih in suhih obdobij ter močnejših neviht, ekstremnih nalivov in lokalnih poplav.
Za Slovenijo je pogosto najbolj problematična kombinacija dolgotrajne vročine, zelo segretega Sredozemlja in vdora hladnejšega zraka, saj lahko povzroči močna neurja z močnimi nalivi in točo.
Čeprav gre trenutno predvsem za scenarije in ne dokončne napovedi, klimatologi opozarjajo, da bi prihodnji močan El Nino lahko dodatno dvignil globalne temperature in povečal pogostost ekstremnih vremenskih pojavov. Naslednja uradna posodobitev NOAA je predvidena 11. junija.
Oceani so danes rekordno topli, kar pomeni veliko dodatne energije in vlage v ozračju. Če se bodo tople anomalije v Pacifiku še krepile, bi lahko v drugi polovici leta 2026 spremljali razvoj izrazitejšega El Nina, so še zapisali pri Neurje.si.
Kako nastane El Nino?
El Niño se razvije v tropskem delu Tihega oceana, ko se nadpovprečno topla morska voda ob ekvatorju začne širiti proti vzhodu. Takšna prerazporeditev toplote vpliva na atmosfersko cirkulacijo, jet stream (vetrovni stržen) in globalne vremenske vzorce. Posledično lahko povzroči dolgotrajne suše v nekaterih regijah ter obsežne padavinske ekstreme in poplave drugod po svetu. Gre za kompleksen proces medsebojnega delovanja oceana in atmosfere, so pojasnili pri Neurje.si.
Vikend in začetek tedna pod vročinskim vplivom: 30 stopinj Celzija
Sicer pa nas po napovedih Agencije RS za okolje (Arso), čakal prvi letošnji vročinski val. "V naši okolici bo še vztrajalo območje visokega zračnega tlaka, v višinah bo nad naše kraje dotekal topel in postopno bolj suh zrak. Predvidoma v sredo nas bo dosegla in prešla hladna fronta. Za njo se bo nad Alpami in osrednjo Evropo spet vzpostavilo območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda bo k nam začel dotekati hladnejši zrak," napovedujejo pri Arsu.
Ocena sušnih razmer po Sloveniji
"Glede na dolgoletno povprečje beležimo v zadnjem 30-dnevnem obdobju večinoma normalno padavinsko obdobje, v delu zahodne Slovenije tudi deževno do zelo deževno obdobje. Kazalnik padavin se giblje od 80 do 130 odstotkov, na severnem Primorskem tudi do 170 odstotkov," so v zadnjem poročilu o sušnih razmerah v Sloveniji zapisali pri Arsu.
V zadnjem 30-dnevnem obdobju imamo normalno do hladno temperaturno obdobje. Temperaturni odkloni znašajo večinoma od -0,5 do 1,4 stopinje Celzija. Vrednosti ET0 so bile v zadnjem 30-dnevnem obdobju v večjem delu države normalne, v severni Sloveniji pa visoke, lokalno tudi zelo visoke. Kazalnik se giblje večinoma od 100 do 150 odstotkov.
V prihodnjih dneh bo vreme pospešilo izsuševanje površinskega sloja tal
V preteklem 30-dnevnem obdobju (21. 4.-20. 5. 2026) je bila druga dekada maja v znamenju pogostih in obilnih padavin, predvsem na zahodu države, ki so izboljšale vodnobilančne razmere v površinskem sloju tal. Izboljšanje je bilo le začasno v regijah, kjer so bile pred tem prisotne zmerno sušne razmere, zlasti v Podravju in delu Koroške (Zgornja Kapla). Primanjkljaji na teh območjih dosegajo do 20 mm. Drugod po Sloveniji prevladujejo vodnobilančni presežki, ki segajo od 10 mm v Pomurju do 90 mm na Goriškem, medtem ko Tolmin na Bovškem izstopa s presežkom okoli 140 mm.
V prihodnjih dneh se obeta suho in toplo vreme, ki bo pospešilo izsuševanje površinskega sloja tal. Posledično lahko v vzhodnih regijah, na Koroškem ter v Beli krajini pričakujejo razvoj zmerno sušnih razmer, saj so tam trenutni vodnobilančni presežki razmeroma nizki.
Stanje vodotkov
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
