Vpis v srednje šole razkriva: Ni dovolj zanimanja za deficitarne poklice
Kakšne trende razkriva letošnji vpis na srednje šole? Je dovolj zanimanja za deficitarne poklice in kaj je najbolj pomembno pri izbiri poklica?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prijave devetošolcev za vpis v programe srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja za šolsko leto 2026/2027 kažejo, da se tudi letos nadaljuje razkorak med potrebami trga dela in izobraževalnimi izbirami mladih.
Med učenci je veliko zanimanja za programe srednjega strokovnega izobraževanja. Tudi delež prijavljenih kandidatov za gimnazijske programe ostaja razmeroma visok, kljub temu da bodo trg dela, kot kažejo napovedi, še naprej zaznamovale izrazite potrebe po poklicno specifičnih in specializiranih profilih.
Pomanjkanje kvalificiranih delavcev in tehnikov se bo še poglobilo
Pri tem poklicni in strokovni programi, zlasti s področij tehnike, gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, gostinstva, logistike ter zdravstva in socialne oskrbe, ponovno beležijo nekoliko manjši interes, kot bi ga narekovale dejanske potrebe delodajalcev. Ti se že zdaj soočajo s pomanjkanjem kvalificiranih delavcev in tehnikov, kar se bo ob podobnih vpisnih trendih v prihodnjih letih še poglobilo. Velja poudariti, da izobraževalni programi pogosto ne zapolnijo vseh razpisanih mest, kar lahko pripisujemo tudi demografskim spremembam.
Z vidika prihodnjega razvoja Slovenije bi bilo nujno okrepiti privlačnost poklicnega in strokovnega izobraževanja, zlasti z boljšim povezovanjem šol in gospodarstva. Pomembno vlogo imajo tudi promocija uspešnih kariernih poti poklicno izobraženih posameznikov, sodobna oprema šol ter možnosti zaposlitve in karierni razvoj. Manj interesa za vpis v nekatere programe je tudi zato, ker gre pogosto za poklice, ki so slabše plačani, ne uživajo ugleda v družbi (čeprav so, paradoksalno, še kako pomembni za delovanje družbe) ali pa gre za zahtevne pogoje dela (delo ob vikendih in praznikih, nočno delo, fizično zahtevno delo…), ugotavljata strokovni sodelavki s področja kariernega svetovanja na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) Daša Babič, Teja Hižman in mag. Julija Pirnat.
Nujnost visoko izobraženih kadrov
Obenem se je treba zavedati, da bo slovenski trg dela zaradi pospeševanja procesov avtomatizacije, robotizacije, digitalizacije, razvoja umetne inteligence ipd., vse bolj potreboval visoko usposobljeno delovno silo v različnih dejavnostih, kar gotovo pomeni tudi naraščajočo potrebo po visokošolsko in univerzitetno izobraženih kadrih.
Na katerih področjih je najbolj kritično
Raziskava Napovednik zaposlovanja, ki jo na ZRSZ med delodajalci z deset ali več zaposlenimi izvajajo dvakrat na leto, razkriva, da je problematika pomanjkanja delovne sile zlasti izrazita v zdravstvu in socialnem varstvu, izobraževanju, dejavnosti poslovanja z nepremičninami, nastanitvenih in gostinskih dejavnostih ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih.
Med poklici, za katere imajo delodajalci največ težav pri iskanju ustreznih kadrov, so na prvih mestih vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, varilci, prodajalci, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kuharji, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in drugih ustanovah, poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, elektroinštalaterji ter natakarji.
Težave pri iskanju kandidatov po mnenju delodajalcev v največji meri izhajajo iz izrazitega pomanjkanja (iskanega) kadra na trgu dela. Več kot polovica delodajalcev tudi v prihodnjih petih letih pričakuje težave z iskanjem kadra, največ v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, v izobraževanju, nastanitvenih in gostinskih dejavnostih ter v dejavnosti prevoza in skladiščenja.
Na Zavodu vsako leto izvajajo kvalitativno raziskavo Poklicni barometer, katere cilj je opredeliti predvidena razmerja med ponudbo in povpraševanjem (primanjkljaj, ravnovesje in presežek) na trgu dela po poklicih za naslednje leto. Rezultate si lahko pogledate TUKAJ.
Pogled v prihodnost
Koordinatorka projekta Platforma trga dela v okviru ZRSZ Martina Rameša napoveduje, da bo pomanjkanje kadrov v prihodnje dolgotrajno in strukturno, predvsem zaradi staranja prebivalstva in dejstva, da bo število vstopov mladih na trg dela nižje od števila upokojitev.
Deficiti se bodo pojavljali zlasti v naslednjih skupinah poklicev: zdravstvo in socialno varstvo, izobraževanje, nekateri poklici tehničnega področja in storitev. Predvsem bodo v deficitu poklici, ki jih zaradi narave dela ni možno nadomestiti s kadrom iz tujine.
Za polnitev vrzeli bo potrebnih več ukrepov, kot na primer: prilagoditev izobraževalnega sistema, krepitev vseživljenjskega učenja, ciljno zaposlovanje kadrov iz tujine, ustrezni kadrovski prijemi in prilagoditve delovnih mest.
Poznavanje sebe
Če se vrnemo k učencem in njihovim dilemam. Pri izbiri poklica in odločitvi o tem, katero srednjo šolo bodo učenci izbrali, je pomembno, da dobro poznajo sami sebe (svoje interese, osebnostne lastnosti, vrednote, sposobnosti, pa tudi motivacijo in trud, ki so ga pripravljeni vložiti v izobraževanje) in priložnosti na trgu dela. Ob upoštevanju trenutne situacije na trgu dela in napovedi za prihodnost je pri odločanju za poklic vsekakor zelo pomembno prisluhniti sebi. Do želenega poklicnega cilja lahko vodi več poti, običajno pa izberemo tisto, ki je v trenutni situaciji najbolj sprejemljiva.
Načrtovanje izobraževalne in poklicne poti torej zahteva od posameznika kar nekaj aktivnosti, pri čemer je zelo dobrodošla pomoč staršev, učiteljev, šolskih svetovalnih delavcev in različnih institucij, izpostavlja vodja področja vseživljenjske karierne orientacije na ZRSZ mag. Julija Pirnat.
Karierno informiranje in svetovanje
Na Zavodu RS za zaposlovanje ponujajo mladim karierno informiranje in svetovanje (individualno ali skupinsko) v okviru kariernih središč. V skupinskih oblikah dela mladim predstavljajo dejavnike, pomembne pri kariernem odločanju:
- Spoznavanje samega sebe, kjer gre za to, da prepoznamo svoje želje, interese, talente, sposobnosti, znanje, učne navade, osebnostne lastnosti in tudi morebitne zdravstvene ovire.
- Čim bolje je potrebno spoznati šole in izobraževalne programe, ki vodijo do poklicev, njihove značilnosti in zahteve.
- Pomembno je tudi poznavanje gibanj na trgu dela, torej kakšna sta ponudba in povpraševanje po poklicih, in kakšne so možnosti zaposlitve, kar je tudi eden izmed dejavnikov, ki jih pri izbiri upoštevamo.
- Potrebno je tudi čim boljše poznavanje poklicev (kot npr., kakšne so delovne naloge, pogoji dela, tipična delovna mesta, dobre in slabe strani poklica).
Kaj kažejo podatki?
V zadnjem desetletju smo bili priča izrazitemu okrevanju po gospodarski krizi do leta 2020, ko je gospodarska aktivnost upadla zaradi razmaha svetovne pandemije, čemur je sledilo ponovno obdobje gospodarske rasti.
Ta dogajanja na trgu dela so se izrazila tudi pri zaposlovanju mladih. Po podatkih Statističnega urada RS sta število delovno aktivnih mladih, v starosti od 15 do 29 let, in njihov delež med vsemi delovno aktivnimi, z izjemo upada v obdobju, zaznamovanem s pandemijo, naraščala do leta 2023, kasneje pa je sledilo umirjanje gospodarske rasti in zniževanja tako števila delovno aktivnih mladih kot njihovega deleža med vsemi delovno aktivnimi, kar lahko pripisujemo tudi vplivu demografskih sprememb.
To nakazuje, da sodijo delovno aktivni mladi v skupino, ki bolj občuti gospodarska nihanja, saj so se v času rasti zaposlenosti zaposlovali hitreje od povprečja, v času kriznih razmer, pa jih je upad gospodarstva prizadel bolj od povprečja. Mladi, ki šele vstopajo na trg dela, namreč pogosteje kot druge starostne skupine sodelujejo v fleksibilnih oblikah dela, zaradi česar so v času krize pogosto prvi, ki jih delodajalci odpustijo.
Posledično je tem gibanjem sledila dinamika prijavljanja mladih v evidenco registriranih brezposelnih ter njihovega zaposlovanja. Tako je po obdobju upadanja števila registriranih brezposelnih mladih, zaradi upadanja njihovega števila prijav med brezposelne ter okrepljenega zaposlovanja (z izjemo časa pandemije), v zadnjih letih njihovo število med vsemi brezposelnimi ponovno pričelo naraščati. Porasel je tudi njihov delež med vsemi brezposelnimi kot posledica njihovih višjih prijav v brezposelnost in slabšega zaposlovanja.
V lanskem letu (2025) se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 18.581 mladih oz. 1,7 % več kot v predhodnem letu, hkrati pa manj odjavilo iz evidence brezposelnih (16.716 odjavljenih mladih oz. 2,7 % manj, med njimi 12.059 zaradi zaposlitve).
Vzpodbudno je, da se je v letošnjem prvem četrtletju odjavilo zaradi zaposlitve več brezposelnih mladih, medtem ko so prijave ostale skoraj enake kot v enakem obdobju lani. Tako se je do marca letos iz evidence brezposelnih odjavilo skupaj 5.175 mladih, kar je za 9,7 % več v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, med njimi 3.878 oz. 5,8 % več zaradi zaposlitve. Na novo pa se je prijavilo 4.353 mladih, kar je za 0,5 % več kot v enakem obdobju predhodnega leta.
Konec marca 2026 je bilo registriranih 9.881 brezposelnih mladih, kar je za 662 oseb oz. 6,3 % manj kot februarja letos in 5,4 % več kot marca lani. Prav tako se je v marcu glede na februar letos znižal delež mladih med vsemi brezposelnimi za 0,3 odstotne točke na 21,6 %.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
