Potrošnja Slovencev: avtomobile kupujemo, pri hrani varčujemo
Slovenci na blagajnah puščamo več denarja kot lani, vendar velik del rasti pri nekaterih izdelkih ustvarjajo višje cene, ne večji nakupi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenci letos na blagajnah puščamo občutno več denarja kot lani, toda milijoni davčno potrjenih računov razkrivajo, da se za rastjo skrivajo zelo različne zgodbe. Pri gorivu je bilo junija na računih kar 23 odstotkov več denarja, realna prodaja pa je zrasla le za 1,8 odstotka.
Pri avtomobilih je ravno nasprotno, saj Slovenci dejansko kupujemo več, medtem ko smo pri hrani prvo polovico leta končali z manjšo realno prodajo kot lani.
Analiza Svet24 podatkov Finančne uprave, Statističnega urada in Umarja tako pokaže precej jasneje, kaj se dogaja z denarnicami slovenskih gospodinjstev.
Večji računi še ne pomenijo večje potrošnje. Ponekod plačujemo predvsem več, drugod pa smo dejansko začeli kupovati več.
V blagajnah šest odstotkov več denarja
Junija je bila skupna vrednost davčno potrjenih računov za šest odstotkov višja kot leto prej, kažejo podatki Fursa.
V trgovini skupaj se je promet povečal za sedem odstotkov, v trgovini na drobno za osem odstotkov. Toda razlike med posameznimi področji so ogromne.
| Dejavnost | Sprememba vrednosti računov junija 2026 glede na junij 2025 |
|---|---|
| Vsi davčno potrjeni računi | +6 % |
| Trgovina skupaj | +7 % |
| Trgovina na drobno | +8 % |
| Motorna vozila, motorna kolesa, deli in oprema | +10 % |
| Motorna goriva | +23 % |
| Oblačila, obutev, farmacevtski in medicinski izdelki | +6 % |
| Nastanitve in gostinstvo | +4 % |
| Kultura, šport, rekreacija in druge dejavnosti | +4 % |
Vir: FURS in Umar
Najbolj izstopa gorivo
Junija je bilo na davčno potrjenih računih za motorna goriva 23 odstotkov več denarja kot junija lani.
Če bi gledali samo blagajne, bi lahko sklepali, da so Slovenci v enem letu dramatično povečali porabo goriva.
Niso je. Surs je za isti mesec izmeril samo 1,8-odstotno realno rast prihodka trgovine z motornimi gorivi. Umar ob visokem nominalnem povečanju izrecno opozarja na vpliv višjih cen naftnih derivatov.
| Gorivo | Medletna sprememba junija |
| Denar na davčno potrjenih računih | +23 % |
| Realni prihodek trgovine z gorivi | +1,8 % |
Vir: FURS, Umar in SURS
Na bencinskih servisih je skozi blagajne steklo skoraj četrtino več denarja, količinsko prilagojena prodaja pa se je komaj premaknila.
Pri avtomobilih je zgodba povsem drugačna
Če pri gorivu rast ustvarjajo predvsem cene, se pri avtomobilih kaže dejanska večja potrošnja.
Vrednost davčno potrjenih računov pri prodaji motornih vozil, motornih koles ter delov in opreme je bila junija medletno višja za okoli deset odstotkov.
Surs pa je po odstranitvi cenovnega učinka izmeril celo 12-odstotno realno rast prihodka od prodaje motornih vozil in popravil.
Tudi skozi prvo polovico leta je bila realna rast 6,6-odstotna.
Še bolj zgovoren je podatek o fizičnih osebah. Aprila in maja so Slovenci kupili kar 25 odstotkov več novih osebnih avtomobilov kot leto prej, je ugotovil Umar.
| Avtomobilski trg | Sprememba |
| Vrednost davčno potrjenih računov junija | +10 % |
| Realni prihodek junija | +12,0 % |
| Realni prihodek januar–junij | +6,6 % |
| Novi avtomobili, kupljeni pri fizičnih osebah aprila in maja | +25 % |
Vir: Umar in SURS
Pri avtomobilih torej ne gledamo samo višjih cen. Slovenci letos dejansko kupujemo več avtomobilov.
To je eden najmočnejših signalov, da gospodinjstva niso preprosto zaprla denarnic. Del prebivalstva ima za večje nakupe očitno več prostora kot lani.
Pri hrani smo naredili korak nazaj
Realni prihodek v trgovinah z živili, pijačami in tobakom je bil v prvih šestih mesecih leta 0,9 odstotka nižji kot v prvi polovici lanskega leta.
Junija se je sicer povečal za 1,6 odstotka, vendar to ni bilo dovolj, da bi nadomestilo slabše mesece pred tem.
Pri neživilskem blagu je bilo ravno obratno. Realna prodaja je v prvi polovici leta zrasla za 2,5 odstotka.
| Realna prodaja | Junij | Januar–junij |
| Trgovina na drobno skupaj | +2,1 % | +1,9 % |
| Živila, pijače in tobak | +1,6 % | −0,9 % |
| Neživilsko blago | +1,5 % | +2,5 % |
| Motorna goriva | +1,8 % | +6,4 % |
| Motorna vozila in popravila | +12,0 % | +6,6 % |
Vir: SURS
Slika potrošnje je zato precej nenavadna. Za avtomobile smo pripravljeni porabiti več, pri neživilskem blagu prav tako, pri osnovni skupini hrane pa realna prodaja še vedno zaostaja za lansko.
Za trgovce in gospodinjstva je to pomemben signal. Pri najbolj osnovnem delu potrošnje rast prihodkov ni samoumevna niti v letu, ko realne plače rastejo.
Realne plače rastejo in del gospodinjstev si lahko privošči več
Zakaj potem avtomobilski trg tako močno raste? Pomemben del odgovora so plače.
Povprečna bruto plača je bila v prvi polovici letošnjega leta za 7,2 odstotka višja kot lani. Ko Surs odstrani vpliv rasti cen, ostane 4,1-odstotna realna rast.
| Kazalnik | Medletna sprememba |
| Povprečna bruto plača, nominalno | +7,2 % |
| Povprečna bruto plača, realno | +4,1 % |
| Inflacija julija | +2,9 % |
| Cene storitev julija | +4,6 % |
Vir: SURS
Zaposleni imajo torej v povprečju več kupne moči kot pred letom dni. Toda ta denar ne teče enakomerno v vse dele potrošnje.
Rezultati kažejo precej jasno prerazporeditev. Več prostora je za večje in trajnejše nakupe, pri nekaterih vsakodnevnih izdatkih pa ostajamo previdnejši.
Poletje se končuje z novim strahom pred podražitvami
Surs je med 1. in 16. avgustom izmeril dve odstotni točki nižje zaupanje potrošnikov kot julija.
Pričakovanja glede prihodnjega finančnega položaja gospodinjstva so se poslabšala za štiri odstotne točke. Prav toliko so se poslabšala pričakovanja glede večjih nakupov.
Največji premik pa je pri cenah. Kazalnik pričakovanj glede prihodnje rasti cen se je v enem samem mesecu poslabšal za devet odstotnih točk.
| Razpoloženje gospodinjstev avgusta | Mesečna sprememba |
| Zaupanje potrošnikov | −2 o. t. |
| Prihodnje finančno stanje gospodinjstva | −4 o. t. |
| Večji nakupi | −4 o. t. |
| Pričakovanja glede prihodnjih cen | −9 o. t. |
Vir: SURS
Slovenski potrošnik tako v jesen vstopa z večjo kupno močjo kot leto prej, vendar tudi z večjim strahom, kaj se bo zgodilo s cenami.
Če se pričakovanja poslabšujejo, lahko gospodinjstva kljub višjim plačam postanejo previdnejša in začnejo več denarja puščati na strani.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
