© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Šport, propaganda, vojna
Čas branja 2 min.

Od Hitlerja do Putina: Pet ključnih zimskih olimpijskih trenutkov


Robert Marin
15. 2. 2026, 05.52
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Invazije, jedrske krize in nacistična propaganda. Zimske olimpijske igre kot oder za politiko in mednarodne konflikte.

profimedia-0500572745.jpg
Profimedia
Čudež na ledu bo postal simbol politične in ideološke zmage Zahoda nad komunističnim vzhodom.

Bruseljski Politico je nanizal pet primerov zimskih olimpijskih iger, ki so se v anale zapisale kot "super" politične.

1980: Ameriški "čudež na ledu"

Leta 1980 je ameriška hokejska reprezentanca, sestavljena pretežno iz amaterjev, študentov, na domačem terenu v Lake Placidu ugnala zvezdnike favorizirane Sovjetske zveze z rezultatom 4:3 in spisala eno največjih senzacij ameriškega športa 20. stoletja, znano kot čudež na ledu. Sovjeti so bili takrat dominantna sila svetovnega hokeja in le nekaj mesecev prej so napadli Afganistan, zaradi česar se je retorika hladne vojne med Washingtonom in Moskvo znova zaostrila. Čudež na ledu bo postal simbol politične in ideološke zmage Zahoda nad komunističnim vzhodom. David je premagal Goljata, Američani so bili v sedmih nebesih.

Preberite še

2014: Putin priključi Krim

27. februarja 2014, štiri dni po koncu zimskih olimpijskih iger v Sočiju - prvih, ki jih je Rusija gostila po razpadu Sovjetske zveze, se je ruski predsednik Vladimir Putin odločil okupirati ukrajinski polotok Krim. Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je pred tem pred protestniki, ki so zahtevali demokracijo in tesnejše povezovanje z EU, odstopil in pobegnil v Moskvo.

Medtem ko so se demonstranti spopadali z ukrajinskimi vladnimi silami, so televizijske kamere po svetu prenašale tako proteste Ukrajincev kot uspehe Rusije na olimpijadi, ki je v Sočiju osvojila največ medalj. A, kot se je kmalu izkazalo, večinoma s pomočjo dopinga, zaradi česar so nekateri dosežki iz Sočija razveljavljeni, medalje odvzete, statistike popravljene.

2022: Putin napade Ukrajino

24. februarja 2022, štiri dni po koncu zimskih olimpijskih iger v Pekingu, je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal "posebno vojaško operacijo" v Ukrajini, ki naj bi se zaključila po treh dneh s padcem Kijeva, a morija še vedno traja.

Po podatkih ameriških obveščevalnih služb so kitajski uradniki Kremelj prosili, naj odložijo začetek napada do konca iger, vendar je Peking zanikal, da bi bil vnaprej seznanjen s Putinovimi plani.

profimedia-0671616245.jpg
Profimedia
Putin je že dve zimski olimpijadi zlorabil za krinko svojih imperialističnih idej.

2018: Korejska enotnost

Medtem ko se je Južna Koreja leta 2018 pripravljala na zimsko olimpijado v Pjongčangu, so severni bratje izvajali jedrske poizkuse in povzročali sive lase Mednarodnemu olimpijskemu komiteju (MOK) zaradi pomislekov glede varne izvedbe iger na korejskem polotoku.

A se je severnokorejski diktator Kim Džong Un naposled le omehčal in športniki obeh držav so na otvoritveni slovesnosti celo korakali pod enotno zastavo združene Koreje. Reprezentanci sta enotno nastopali tudi v ženskem hokeju. Kratek trenutek medsebojnega dialoga in enotnosti, ki se je razblinil hitro po koncu iger.

profimedia-0363052875.jpg
Profimedia
V Pjongčangu leta 2018 sta Južna in Severna Koreja na otvoritveni slovesnosti korakali pod zastavo združene Koreje.

1936: Hitler zasede Porenje

Avgusta 1936 so v Berlinu potekale poletne olimpijske igre, na katerih je nacistični režim Adolfa Hitlerja prepovedal sodelovanje judovskim športnikom in igre izkoristil za širjenje propagande, temnopolti ameriški atlet Jesse Owens pa je vseeno osvojil štiri zlate medalje in tako postavil pod vprašaj rasistične ideologije o arijski nadvladi.

Februarja istega leta je Nemčija gostila tudi zimsko olimpijado v mestu Garmisch-Partenkirchen. Hitro po koncu spektakla, 7. marca 1936, je Hitler ponovno zasedel Porenje in s tem prekršil Versajsko pogodbo, ki je ob Renu velevala demilitarizirano cono, vendar se Francija in Velika Britanija nista odzvali. Leta 1938 sta tako sledila anšlus Avstije in sudetska kriza, 1. septembra 1939 je invazija na Poljsko sprožila drugo svetovno vojno.

profimedia-0675995996.jpg
Profimedia
Nacistični pozdravi nemški reprezentanci na ZOI v Garmisch-Partenkirchenu leta 1936.
Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.