Koliko časa ima Zemlja še pred seboj? Znanstveniki imajo nov odgovor
Nova znanstvena študija prinaša presenetljivo optimistične izračune o življenju na Zemlji.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Čeprav se pogosto zdi, da se Zemlja zaradi podnebnih sprememb približuje svojemu koncu, astronomi in klimatologi opozarjajo, da je na kozmični časovni lestvici zgodba povsem drugačna. Najnovejša raziskava kaže, da bi lahko življenje na našem planetu obstajalo še približno 1,8 milijarde let, kar je bistveno dlje od nekaterih prejšnjih ocen. Raziskovalci so do ugotovitev prišli s pomočjo naprednih podnebnih modelov, rezultate pa objavili v znanstveni reviji JGR Atmospheres.
Sonce je vse svetlejše – in to spreminja usodo Zemlje
Naše Sonce se skozi milijarde let postopoma spreminja. Danes oddaja približno tretjino več energije kot ob nastanku Osončja pred okoli 4,5 milijarde let. Ta proces se bo nadaljeval še več milijard let, kar pomeni, da bo Zemlja postopoma vedno toplejša.
Prav naraščajoča sončna energija bo nekoč povzročila, da bodo razmere na planetu postale neprimerne za življenje, kakršnega poznamo danes. Vendar se po novih izračunih to ne bo zgodilo tako kmalu, kot so domnevale starejše raziskave.
Ključ do življenja je fotosinteza
Usoda skoraj vsega življenja na Zemlji je tesno povezana s fotosintezo – procesom, pri katerem rastline, alge in nekatere bakterije s pomočjo sončne svetlobe proizvajajo kisik in hranila. Ko se bo planet segreval, bo v ozračju postopoma zmanjkovalo ogljikovega dioksida, ki je za fotosintezo nujno potreben. Rastline bodo zato vse težje proizvajale energijo, sčasoma pa se bo ta proces povsem ustavil.
Ker rastline predstavljajo temelj prehranjevalnih verig, bi njihov izginotje povzročilo propad večine kompleksnih oblik življenja na Zemlji.
Kaj bo preživelo?
Čeprav bi rastline in živali nekoč izginile, to še ne pomeni popolnega konca življenja. Znanstveniki menijo, da bi lahko tudi v zelo vročem okolju preživele nekatere preproste oblike mikroorganizmov, predvsem bakterije, ki že danes uspevajo v izjemno vročih vrelcih, globoko pod površjem Zemlje ali v drugih ekstremnih okoljih.
Takšne življenjske oblike so izjemno odporne in predstavljajo pomemben namig tudi pri iskanju življenja na drugih planetih.
Oceani bodo nekoč izhlapeli
Po sedanjih modelih bo približno čez dve milijardi let Sonce Zemljo segrelo do te mere, da bodo oceani začeli nepovratno izhlapevati. Voda bo razpadala v zgornjih plasteh ozračja, vodik pa bo postopoma uhajal v vesolje. Brez tekoče vode bo življenje, kot ga poznamo danes, postalo nemogoče.
Brez skrbi – človeštvu ne grozi skorajšnji konec
Čeprav številke zvenijo dramatično, strokovnjaki poudarjajo, da govorimo o obdobjih, ki presegajo celotno zgodovino človeške civilizacije za več kot milijonkrat. Veliko večji izzivi za človeštvo ostajajo podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, onesnaževanje in trajnostno upravljanje naravnih virov – težave, ki jih moramo reševati danes, ne čez milijarde let.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
