Kaja Kallas: Bruselj pripravljen Iran udariti z novimi, strožjimi sankcijam
Evropska unija bi lahko zoper Iran uvedla nove, še strožje sankcije. Medtem iranske oblasti pravijo, da so pripravljeni tako na vojno kot dialog.
Po zadnjih podatkih iranske aktivistične organizacije HRANA, ki ima sedež v ZDA in se bori za človekove pravice v Iranu, je v protestih v Iranu umrlo že več kot 500 ljudi, večinoma protestnikov, a tudi nekaj deset pripadnikov iranoskih varnostnih sil. Slednje naj bi skupno aretirale že več kot 10.500 protestnikov.
Organizacija Iran Human Rights (IHR) s sedežem v Oslu je sicer v nedeljo postregla z nekoliko nižjo številko. Po njihovih podatkih je od 28. decembra, ko so se protesti začeli, umrlo že skoraj 200 protestnikov.
Zaradi dogajanja so vse glasnejši tudi v Bruslju in posameznih državah članicah EU. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je danes za Politico nakazala na možnost uvedbe novih sankcij zoper Iran, kar je sicer v nedeljo že napovedala za časnik Die Welt. Dejala je, da za Iran zaradi kršenja človekovih pravic, jedrskega oboroževanja in podpiranja ruske invazije na Ukrajino že danes veljajo stroge sankcije EU, a da je v odziv na nasilje nad protestniki sama »pripravljena predlagati dodatne sankcije.«
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med vikendom glede Irana dejala le, da situacijo »spremljajo,« medtem ko je predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola na družbenem omrežju zapisala, da mora »Evropa razumeti svojo dolžnost in potrebo po ukrepanju.«
Že v petek so sicer odziv na proteste v skupni izjavi »ostro obsodili« nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron, a dlje od tega, da so nad poročili o nasilju nad protestniki »globoko zaskrbljeni,« niso šli. Nasilje, ustrahovanje in samovoljna pridržanja »mirnih protestnikov« je danes ostro obsodilo tudi slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Na ministrstvu so poudarili še, da mora o prihodnosti Irana mirno odločati iranski narod sam.
Odprti komunikacijski kanali z ZDA
Zaradi dogajanja je vse bolj napeto tudi na relaciji ZDA – Iran. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je v zadnjih dnevih znova javno podprl iranske protestnike, je namreč nakazal, da so ZDA pripravljene priskočiti na pomoč. »Iran si želi svobodo, morda kot še nikoli prej. ZDA so pripravljene pomagati,« je zapisal na družbenem omrežju.
Iran je na drugi strani proti ZDA usmeril grožnje in svarila. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je sicer danes nekoliko umiril žogico. Dejal je, da je Iran pripravljen tako na vojno kot na dialog. Potrdil je tudi, da so z ameriškimi oblastmi v stiku. Trump je namreč v nedeljo izjavil, da so jih iranske oblasti kontaktirale, da bi znova začeli pogajanja o njihovem jedrskem programu.
Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmaeil Baghaei je po poročanju Al Jazeere glede slednjega dejal, da so v ZDA zavoljo dvoumnosti poslali nasprotujoča si sporočila, a da ostajajo zavezani diplomaciji. Dodal je, da morajo pogovori »temeljiti na sprejemanju vzajemnih interesov in skrbi« ter da pogajanja ne smejo biti enostranska in ne smejo temeljiti na »diktatu.«
Baghaei je obenem ponovil stališče iranskih oblasti, da so trenutni protesti v resnici »teroristična vojna zoper iransko prebivalstvo.« Po njegovih besedah obstajajo »trdni dokazi« o prisotnosti »oboroženih tujih akterjev, ki ciljajo civiliste.« Dejal je še, da se bodo iranske oblasti glede tega obrnile na mednarodne institucije.
