Skrajšani delovnik: pomoč za 1742 delavcev v panogah v krizi
Shemo subvencioniranega skrajšanega delovnika, ki je bila namenjena panogam v težavah, je izkoristilo 34 delodajalcev za 1742 delavcev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Namen ukrepa je bil zaščititi podjetja v težavah in ohraniti delovna mesta. Tista podjetja, ki vsaj 30 odstotkom zaposlenim niso mogla zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela, so lahko lahko delu svojih zaposlenih skrajšala delovni čas za tri mesece. Napotila so jih na čakanje za pet do 20 ur tedensko, za del delovnega časa, ko zaposleni niso delali, pa jim je država zagotovila nadomestilo v višini 60 odstotkov izplačane bruto plače delavca.
Delavci, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, so se morali prijaviti v posebno evidenco delavcev na zavodu, s tem pa so lahko izkoristili tudi možnost usposabljanj ali izobraževanj, ki jih je zanje pripravil zavod.
Koliko podjetij je izkoristilo ukrep?
Kot so za STA pojasnili na Zavodu za zaposlovanje, je shemo subvencioniranja krajšega delovnika, ki je bila v panogah v težavah aktivirana pol leta in se je iztekla v petek, izkoristilo 34 delodajalcev za 1742 delavcev. Doslej je bilo za ukrepe, povezane s shemo, izplačanih okoli 680.000 evrov, do konca meseca naj bi jih bilo še 70.000.
Na zavodu za zaposlovanje, kjer so izvajali shemo, pojasnjujejo, da je bilo sicer vlog delodajalcev za subvencije še precej več, kot jih je bilo potrjenih, namreč 84 za 2114 delavcev.
Izplačila še do konca meseca
Do petka je bilo po njihovih navedbah delno povračilo nadomestila plače izplačano 27 delodajalcem za 1587 delavcev, in sicer v višini nekaj več kot 667.600 evrov. Poleg tega so za izobraževanje delavcev, ki so bili na skrajšanem delovniku, izplačali dodatnih nekaj več kot 12.500 evrov.
Do konca junija na zavodu predvidevajo še izplačilo delnega povračila nadomestila plače v višini okoli 70.000 evrov, odvisno od višine zahtevkov.
Vlada Roberta Goloba je shemo sprožila 5. decembra lani. Po prvotnem načrtu naj bi veljala tri mesece, a jo je nato v začetku marca podaljšala do 5. junija. Veljala je za panoge proizvodnje oblačil, usnja in usnjenih izdelkov, nekovinskih mineralnih izdelkov, kovin, kovinskih izdelkov, motornih vozil, vozil ter pohištva, pa tudi za tiskarsko dejavnost.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
