Premirje med Izraelom in Libanonom že "v krizi". Kaj se dogaja v Iranu?
Krhko premirje med Izraelom in Libanonom je sicer podaljšano za tri tedne, medtem ko se razmere med ZDA in Iranom ne izboljšujejo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Krhko premirje med Izraelom in Libanonom ostaja negotovo, čeprav je ameriški predsednik Donald Trump po pogovorih v Washingtonu napovedal njegovo podaljšanje za tri tedne, do 17. maja. Srečanje, ki ga je označil za "zgodovinski trenutek", je potekalo ob sodelovanju delegacij Izraela in Libanona ter ob prisotnosti visokih ameriških predstavnikov, med njimi podpredsednika J. D. Vancea in zunanjega ministra Marca Rubia.
Trump je ob tem izrazil optimizem, da bi lahko državi že letos dosegli mirovni dogovor in da bi lahko njuna voditelja v prihodnjih tednih obiskala Washington, vendar uradnih potrditev iz Jeruzalema in Bejruta še ni.
Kljub diplomatskim napovedim se na terenu razmere zaostrujejo. Izraelske obrambne sile (IDF) in Hezbolah se medsebojno obtožujejo kršenja premirja, pri čemer Izrael poroča o prestreženih izstrelkih iz Libanona, Hezbolah pa o napadih na sever Izraela.
Libanonsko proiransko gibanje Hezbolah, ki se je v vojno na Bližnjem vzhodu z napadi na Izrael vpletlo v začetku marca, podaljšanja še ni komentiralo. Na pogovorih veleposlanikov Izraela in Libanona v Washingtonu Hezbolah sicer ni sodeloval. V gibanju namreč menijo, da so pogovori z Izraelom nesmiselni, a naj bi kljub temu prekinitev ognja spoštovali.
Izraelska vojska je sporočila tudi, da je v povračilnih napadih ubila tri pripadnike Hezbolaha, medtem ko je gibanje potrdilo raketne napade in uporabo brezpilotnih letalnikov proti izraelskim enotam na jugu Libanona. Hezbolah, ki v Libanonu deluje kot močna politična in vojaška sila, ni bil del pogajanj, kar dodatno otežuje izvajanje premirja, saj ga Izrael obravnava kot neposredno varnostno grožnjo.
Dogovor med Izraelom in Libanonom, ki je sprva predvideval 10-dnevno prekinitev ognja od 16. aprila, temelji na načelu, da Izrael ohranja pravico do samoobrambe, Libanon pa mora preprečevati delovanje nedržavnih oboroženih skupin, kot je Hezbolah. V praksi pa medsebojni napadi in obtožbe kažejo, da premirje deluje predvsem kot začasen in krhek mehanizem, ki še ne zagotavlja trajne stabilnosti.
V širšem kontekstu je v ozadju tudi napet odnos med ZDA in Iranom, kjer ameriški predsednik Trump govori o možnosti “trajnega dogovora”, predvsem glede iranskega jedrskega programa in vpliva v regiji. Prav Iran ima ključno vlogo, saj podpira Hezbolah, kar pomeni, da se konflikt med Izraelom in Libanonom posredno povezuje z iranskim vplivom na Bližnjem vzhodu.
Kaj se dogaja z Iranom?
Iran je v tem času pomemben akter širšega regionalnega dogajanja. ZDA in Iran ostajata v napetih odnosih, pri čemer Trump poudarja, da se mu ne mudi z dogovorom, ampak želi "najboljši in trajen sporazum". Ena ključnih točk spora je nadzor nad Hormuško ožino, enim najpomembnejših svetovnih pomorskih prehodov za nafto.
Iran je v zadnjem obdobju okrepil nadzor nad ožino, kljub temu Trump govori o premoči nad Hormuško ožino. Iran je v zadnjih dneh zajel dve veliki tovorni ladji, kar kaže, da ZDA težko ohranjajo nadzor nad območjem. To povzroča napetosti na naftnih trgih in dodatno obremenjuje svetovno gospodarstvo, saj so cene nafte v petek znova narasle.
ZDA tudi trdijo, da je Teheran politično oslabljen, a je iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej zavrnil njegove trditve o razdoru v vodstvu in jih označil za propagando. Dejal je, da se bo enotnost Irana še okrepila, sovražniki pa oslabili. Dolgotrajen konflikt je poglobil razpoke med ZDA in zvezo Nato.
Napetosti v Hormuški ožini imajo širše globalne posledice, saj vplivajo na cene nafte in finančne trge, kar dodatno zaostruje gospodarsko negotovost. Ob tem se poglabljajo tudi razpoke med ZDA in zaveznicami Nata glede pristopa k reševanju konflikta, Trump zdaj celo razmišlja o kaznovanju "težavnih" držav, kot je Španija.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
