Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Na prehod skozi Hormuško ožino trenutno čaka približno 2000 plovil, med katerimi so naftni tankerji, tovorne ladje in šest luksuznih križark. Zaradi zaostrovanja geopolitičnega konflikta izkrcanje posadk in umik ladij nista mogoča.

Med nedavnim 14-dnevnim premirjem je ožino uspešno prečkalo le okoli 150 ladij. Zaradi strogih varnostnih inšpekcij in vodenja v počasnih konvojih je to predstavljalo zgolj majhen delež blokirane flote, preden so se sovražnosti ponovno zaostrile in ustavile ves promet.

##ARTICLE-1893786##

Humanitarna situacija stabilna, dokler delujejo generatorji

Logistična oskrba tako velike flote postaja nočna mora, a so poročila o pomanjkanju hrane pogosto pretirana. Branko Krznarič iz Mednarodnega sindikata pomorščakov je za Svet24 pojasnil, da je humanitarna situacija na večini ladij stabilna, vsaj dokler delujejo motorji. Prva stvar, ki na ladjah zmanjka, sta sveža zelenjava in sadje, to pa hitro vpliva na zdravje in moralo.

Večji problem od zalog hrane predstavlja oskrba z gorivom, saj večina ladij pitno vodo proizvaja sama z razsoljevanjem. Brez goriva za generatorje ni vode, hkrati pa odpovejo klimatske naprave, kar v zalivskih temperaturah hitro postane vprašanje preživetja. Še posebej dramatična je situacija na 14 plovilih, ki so jih lastniki popolnoma zapustili in so odvisna izključno od humanitarne pomoči mednarodnih organizacij.

Iran z novo grožnjo

Trump zmagoslaven, a Iran znova grozi: Je Hormuška ožina odprta?

Osebni arhiv

Največji je psihološki davek na račun odrezanosti od sveta

Krznarič poudarja, da največja grožnja trenutno ni pomanjkanje materialnih dobrin, temveč negotovost. Mornarji so v stanju nenehne pripravljenosti na napad z droni ali raketami, hkrati pa nimajo informacij o tem, kdaj bodo območje lahko zapustili. "Pomorščaki živijo pod kar dosti velikim psihičnim pritiskom. Noben ne želi biti na območju, ki je relativno ogroženo, hkrati pa ne vedo, kdaj se bo ladja sploh premaknila," opozarja.

Psihično stanje ujetih dodatno slabša digitalna izolacija. V regiji so prisotne motnje signalov, poleg tega pa internet za posadko ni samoumeven. "Ladjar ni dolžan zagotoviti internetne povezave. Na večini ladij ta sicer je, a mnogi mornarji nimajo dostopa do nje. Komuniciranje je tako močno omejeno," opisuje stanje mornarjev brez stika z zaskrbljenimi družinami.

Profimedia

Ujeti na plavajočih zaporih

Še iz časa covida, ko so bile posadke ujete na ladjah, se je teh pogojev prijel opis plavajočih zaporov. Ustanovitelj pobude, ki meri indeks zadovoljstva pomorščakov Steven Jones opozarja na očitne vzporednice z letom 2020, po besedah enega od ujetih pomorščakov se iz covida nismo naučili ničesar. “Vse je popolnoma enako. Ne morem domov in nihče ne more priti sem," je zapisal v anketi.

"Precejšnje število pomorščakov pritiska na ladjarje, ker hočejo z ladje dol. Preprosto ne želijo iti skozi prehod, ker se ne počutijo varne," dodaja Krznarič. 

Na delu goljufi

Plačali za prehod skozi Hormuško ožino, pričakali so jih oboroženi Iranci

Ne bi bil rad v njihovih čevljih

Še večje breme pa na svojih plečih nosijo kapitani. "Razlika med poveljstvom ladje in navadnim pomorščakom v tej situaciji je morda le v tem, da ima kapitan več informacij kot navaden mornar," meni Krznarič, ki se ne bi rad znašel v čevljih nobenega od ujetih.

Posebej pretresljiv je bil zadnje dni posnetek komunikacije med kapitanom tankerja s plovili iranske mornarice, ki so v nasprotju z dogovorom začeli streljati na njegovo ladjo. Kapitan jih opozarja, da so mu dovolili prehod zdaj pa nanj streljajo. Roti jih naj mu pustijo, da se obrne.

The captain of the Indian ship
seized by the criminal IRGC explodes
on the radio:

“This is a call to the Iranian Navy:
You gave me permission to pass.
My name is number two on your list.
And now you’re shooting at me?!

Just give me a chance
to turn around and leave!”

Iranian… pic.twitter.com/MwRW353U0S

— Ahmed Khalifa (@_A_khalifa) April 18, 2026

Kljub temu poudarja, da so morjeplovci sicer v negotovosti, a ostajajo relativno varni, saj protidronska in protiraketna zaščita vsaj v Združenih arabskih emiratih delujeta. Spomnil je, da je bila situacija precej bolj nevarna v osemdesetih, med Iransko-Iraško vojno, ko so bile ladje pogosto tarča raket.

Veliko bolj negotova je po njegovih besedah situacija pomorščakov v Črnem morju, kjer ladje ostajajo tarča izstrelkov, in v Rdečem morju, kjer lahko Hutiji vsak trenutek začnejo raketne napade, zato se ladjarji že rutinsko izogibajo zalivu, ki vodi do Sueškega prekopa.

Profimedia