Profimedia

Gre za prvi dvoletni akcijski načrt, vezan na septembra lani sprejeto strategijo, ki sicer zajema obdobje do leta 2031. Vanj so zapisali prednostne ukrepe na področjih, ki so se izkazala za kritične točke v sistemu primarnega zdravstvenega varstva. Med temi so vzpostavitev mreže primarnega zdravstvenega varstva, zagotovitev dostopnosti do zdravnika in spremljanje izkušenj bolnikov z zdravstveno obravnavo ter vzpostavitev novega modela nujne medicinske pomoči.

Prav tako so med prednostnimi ukrepi vzpostavitev notranje organizacijske enote na ministrstvu za zdravje, ki se prednostno ukvarja s primarno ravnjo zdravstvenega varstva, zmanjšanje administrativnih bremen in obračunskih postopkov, uvedba stimulativnega nagrajevanja, sprememba zakonodaje za omogočanje terciarne ravni družinske medicine in priprava predloga zakona o zdravstveni dejavnosti, ki pa je že sprejet.

Na ministrstvu verjamejo, da bo uresničevanje teh ukrepov vplivalo tudi na sekundarno in terciarno zdravstveno raven. "Zmanjšalo se bo število nepotrebnih napotitev, izvajalci na primarni ravni bodo imeli več časa za obravnavo pacienta v živo, kar bo povečalo varnost in zadovoljstvo pacientov ter zmanjšalo možnosti napak, posredno pa tudi znižalo stroške plačnikov. Z razvojem na področju digitalizacije bodo ukinjeni nepotrebni stroški pošiljanja dokumentacije, omogočena bo sledljivost in dostopnost do podatkov. To bo vplivalo na večjo transparentnost opravljenih storitev in s tem na morebitne spremembe obračunskih modelov in realnih cen zdravstvenih storitev," so zapisali.