Andrej Petelinšek

Člani odbora za infrastrukturo, okolje in prostor bodo po navedbah STA v četrtek za sprejem na plenarni seji pripravili predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki ga je vlada konec novembra potrdila na terenski seji v Mariboru. Gre za enega od treh zakonskih besedil, s katerimi bo država uresničila zavezo za opustitev rabe premoga do leta 2033 ter obenem omogočila gospodarsko prestrukturiranje Šaleške doline.

Predlog zakona temelji na scenariju, ki omogoča vzporedno proizvodnjo premoga in zapiralna dela do leta 2033, s čimer se bo zagotovilo postopno zmanjševanje števila zaposlenih, ohranjanje oskrbe s toploto za prebivalce Šaleške doline ter zmanjšanje socialno-ekonomskih posledic za regijo. Po letu 2033 se do leta 2045 predvideva izvajanje izključno zapiralnih del.

Za zapiranje 1,13 mililjarde evrov iz proračuna

Za izvajanje aktivnosti za zapiranje edinega še delujočega slovenskega premogovnika je predviden obsežen finančni okvir - več kot 1,13 milijarde evrov iz državnega proračuna v obdobju od leta 2026 do leta 2045, kar predstavlja približno 50 milijonov evrov letno. Poleg tega zakon določa, da se zapiralna dela v prvi vrsti financirajo iz lastnih sredstev Premogovnika Velenje, država pa iz proračuna zagotovi le potrebno razliko.

Poleg zakona za zapiranje Premogovnika Velenje sta del svežnja, vezanega na izhod iz premoga, še zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, skladno s katerim Termoelektrarna Šoštanj od začetka leta 2025 deluje v novem režimu s primarno nalogo zagotavljanja toplote za Šaleško dolino, ter decembra lani potrjeni vladni predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleško premogovne regije, ki predvideva ukrepe prestrukturiranja na področju gospodarstva, energetike, okolja in socialne kohezivnosti. Te sicer že potekajo, financirajo pa se tudi iz sklada za pravični prehod EU.