Odločitev, ki je zatresla kolesarski svet, šampion šokiral
Britanec Simon Yates je na predvečer začetka nove sezone presenetil z odločitvijo, da končuje kariero.
Dobre pol leta po največjem uspehu v karieri, zmagi na italijanskem Giru, je kolo postavil v kot. Odločitev, ki je šokirala kolesarsko karavano in navijače. Morda niti ne toliko sama odločitev, kot timing le te.
Bilo je pred dobrimi sedmim meseci, ko je v senci rimskega Koloseja poziral fotografskim objektivom in nazdravljal s penino, njegovo ime pa so vgravirali na večno trofejo. Potem ko je leta 2018 na Colle delle Finestre razpadel na prafaktorje in izgubil dirko, je bil Simon Yates sedem let kasneje na istem klancu na drugi, pravi strani preobrata. Poetična pravica. Krog je bil sklenjen, demoni iz preteklosti so bili dokončno pokopani. Po Vuelti 2018 je kar nekako tiho odkljukal še drugo tritedensko dirko. Bila je to taktična mojstrovina, ko je dolgo letel pod radarjem, potem pa z enim udarcem pokončal glavne konkurente. »To je trenutek, ki zaokroži celotno kariero, o tem ni nobenega dvoma. Imel sem že nekaj velikih uspehov, a mislim, da se temu ne more nič približati. Zagotovo bom pošteno proslavil zmago, potem pa bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost,« je razlagal tisto junijsko nedeljo v Rimu.
Najboljši med navadnimi smrtniki
Prihodnost je prinesla konec kariere pri 33-ih. Hitro, prehitro, predvsem pa nepričakovano. »Morda je za mnoge to presenečenje, a te odločitve nisem sprejel zlahka in čez noč. O tem sem razmišljal že dlje časa in zdaj se mi zdi trenutek pravi, da se umaknem iz tega športa. Kolesarstvo zapuščam ponosen in pomirjen. Ponosen sem na vse, kar sem dosegel, prav tako pa sem hvaležen za podporo in izkušnje, ki sem jih na tej poti pridobil. To poglavje mi je dalo več kot bi si lahko kadarkoli predstavljal. Spomini in trenutki, ki bodo ostali z mano še dolgo po koncu dirkanja,« je pred dnevi med drugim zapisal na enem izmed družbenih omrežji.
Bil je sijajen hribolazec in eden najboljših kolesarjev za etapne dirke svoje generacije. Kot že rečeno je leta 2018 osvojil rdečo, sedem let kasneje rožnato majico, na Touru pa je leta 2023 za Vingegaardom, Pogačarjem in bratom dvojčkom Adamom zasedel četrto mesto. Je tudi član prestižnega kluba kolesarjev, ki so slavili etapno zmago na vsaki izmed treh tritedenskih dirk. Na Giru je dobil šest etap, na Touru tri, na Vuelti dve. Od še aktivnih kolesarjev so več etap na grand tourih dobili le Tadej Pogačar (30 etap), Primož Roglič (22), Chris Froome (14), Wout van Aert (14) in John Degenkolb (12). Leta 2020 je dobil tudi prestižno enotedensko preizkušnjo Tirreno-Adriatico, bil dvakrat drugi na Pariz-Nica, da bi v zadnjih letih prevzel in se vživel vlogo superpomočnika.
Poslavlja se na vrhuncu moči, lani je poleg Gira dobil tudi etapo na Touru. Ko je dobil proste roke oziroma noge, je priložnost znal izkoristiti. Ko na startu ni bilo Tadeja Pogačarja in/ali Jonasa Vingegaarda, ko sta imela Primož Roglič in/ali Remco Evenepeol takšne ali drugačne težave, je znal zagrabiti svojih pet minut in bil prvi med ostalimi.
Jonas ostal brez superpomočnika
Kariera, zaznamovana z navdihom, nepopustljivostjo in talentom. Mož redkih besed, ki je pustil, da so namesto njega govorile noge. Kaj je pravi razlog, da je na predvečer začetka nove sezone odločil kolo postaviti v kot, ne vemo. Morda ga bo razkril v prihodnjih dneh, morda ne bomo izvedeli nikoli. Po svetovnem spletu so se hitro razširile teorije o tem, zakaj je prišlo do nenadnega konca kariere. Zasičenost po letih na najvišji ravni, pomanjkanje izzivov, potem ko je s športnega vidika izpolnil bolj ali manj vse svoje cilje, žrtvovanje in veliko tveganje, ki ga s seboj prinaša kolesarstvo … Vse to ali pa nekaj povsem drugega. Ko je bila decembra predstavljena trasa Dirke po Italiji 2026, je bil Yates navzoč na predstavitvi in je deloval navdušen nad možnostjo, da se prihodnji maj vrne ter brani rožnato majico. »Koliko ljudi se lahko vrne in ima na hrbtu številko ena na tritedenski dirki? To je nekaj povsem edinstvenega.« Je bila na koncu prav to kaplja čez rob? Da bo glede na govorice, ki krožijo po kolesarskih kuloarjih, Visma letos tudi na Giru stavila na Vingegaarda? V špekulacije, ugibanja in teorije zarote se ne bomo spuščali. Teh je v kolesarstvu že tako ali tako preveč.
Kar je jasno je, da je tik pred začetkom sezone 2026 kolesarski svet ostal brez šampiona, Jonas Vingegaard pa brez superpomočnika. Julija v Franciji ga bo zelo pogrešal, Yates pa je postal prvi profesionalni kolesar v moderni dobi, ki se je upokojil kot aktualni zmagovalec tritedenske dirke.
