Nekaj je gotovo: rodnost v Sloveniji upada. Leta 2023 se je prvič v zgodovini naše države rodilo manj kot 17 tisoč otrok, povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka pa je dosegla rekordno vrednost, kar kaže na to, da se pari za ustvarjanje družine odločajo vse pozneje. Starost ob prvem otroku narašča tudi drugod po svetu, vendar pa biološka ura neusmiljeno tiktaka – možnosti zanositve se z leti naravno zmanjšujejo, hkrati pa se povečujejo tveganja za zaplete med nosečnostjo.

Ključno je pravočasno načrtovanje družine

Zdravniki opozarjajo, da sta razumevanje biološke ure in pravočasna odločitev za starševstvo ključnega pomena. Čeprav v medijih pogosto občudujemo zvezdnice, ki v zrelih letih rodijo zdrave otroke, strokovnjaki poudarjajo, da takšni primeri niso pravilo, temveč prej izjema. Plodnost ženske namreč s staranjem upada, kar pomeni, da se možnosti spontane zanositve zmanjšujejo, tveganja pa povečujejo.

Ženska se rodi z omejeno zalogo jajčec – okoli milijon, a se njihovo število že do pubertete zmanjša na približno 300 tisoč. Do 30. leta je plodnost še relativno visoka, nato pa začne izrazito upadati. Pri 25 letih ima ženska okoli 25-odstotno možnost zanositve v enem ciklusu, pri 35 letih pa le še 15-odstotno. Po 40. letu je ta možnost že manj kot pet odstotkov. Poleg števila jajčec upada njihova kakovost, kar pomeni večje tveganje za kromosomske napake in spontane splave. Moška plodnost je prav tako podvržena spremembam, vendar nekoliko počasneje. Moški vse življenje proizvajajo semenčice, vendar se njihova kakovost s starostjo zmanjšuje. To vključuje nižje število spermijev, slabšo gibljivost in večjo verjetnost poškodb DNK, kar lahko vpliva na zdravje potomcev.

Šimen Zupančič

Neplodnost in težave pri zanositvi

O neplodnosti govorimo, ko pri paru v enem letu rednih, nezaščitenih spolnih odnosov ne pride do zanositve. Če je ženska starejša od 35 let, se ta rok skrajša na šest mesecev. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da ima težave z zanositvijo od 8 do 10 odstotkov svetovnega prebivalstva, v Sloveniji pa se s težavami sooča približno vsak šesti par. Vzroki neplodnosti so enakomerno porazdeljeni med spoloma – v tretjini primerov je vzrok pri ženski, v tretjini pri moškem, v tretjini pa pri obeh ali vzrok ostaja nepojasnjen. Vzroki neplodnosti so lahko torej zelo različni in pogosto prepleteni. Pri ženskah so najpogostejši vzroki motnje ovulacije (kot sta sindrom policističnih jajčnikov in debelost), endometrioza in težave s prehodnostjo jajcevodov. Težave se lahko začnejo že v mladosti, ko pride do motenj v menstrualnem ciklu, hormonskega neravnovesja ali prirojenih nepravilnosti maternice. Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), ki je eden najpogostejših vzrokov neplodnosti, prizadene kar od 10 do 15 odstotkov žensk v rodni dobi. Gre za hormonsko motnjo, ki povzroča neredne menstruacije, čezmerno rast dlak, akne in težave s težo. Drugi pogosti vzroki so endometrioza, ki prizadene okoli deset odstotkov žensk, in težave s prehodnostjo jajcevodov zaradi okužb ali predhodnih operacij.

Pri moških je najpogostejša težava kakovost semena. V zadnjih desetletjih opažajo trend upadanja števila semenčic in njihove kakovosti, kar pripisujejo številnim dejavnikom, vključno s spremembami življenjskega sloga, onesnaženjem okolja in izpostavljenostjo toksinom. Poleg tega so pogosti vzroki moške neplodnosti tudi vnetja, poškodbe mod, genetske motnje in hormonska neravnovesja. Pri moških v 25 odstotkih vzrokov neplodnosti ne najdejo.

Plodno sposobnost je mogoče oceniti v kateremkoli življenjskem obdobju, vendar se o tem, še posebej v Sloveniji, premalo govori. Medtem ko mnogi iz različnih razlogov z odločitvijo za otroka odlašajo, morda niti ne vedo, da lahko s staranjem prihaja do težav z zanositvijo. Preventiva na tem področju je ključnega pomena, saj lahko zgodnje prepoznavanje težav omogoči pravočasno ukrepanje. V Sloveniji so že izvedli akcije, kot sta »Bom kdaj mama?« in »Bom kdaj oče?«, kjer so ljudem ponudili možnost oceniti svojo plodno sposobnost. Takšne ocene običajno vključujejo podroben pogovor o zdravstvenem stanju, ultrazvočne preiskave za oceno anatomije rodil, testiranje hormonov, kot je antimüllerjev hormon (AMH), ki kaže na ovarijsko rezervo, in analizo semenskega izliva pri moških. Žal je ta preventiva večinoma samoplačniška, kar mnoge odvrača od zgodnjega preverjanja svoje plodnosti. To pa lahko pomeni, da se mnogi soočijo s težavami šele, ko je morda že prepozno, zlasti če pride do prezgodnje menopavze, ki lahko nastopi tudi pri mlajših ženskah.

Profimedia

Oploditev z biomedicinsko pomočjo

Če vzroka neplodnosti ni mogoče odpraviti z zdravili ali kirurškimi posegi, se pari lahko odločijo za oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Kljub napredku na tem področju uspeh teh postopkov ni zagotovljen, še posebej pri starejših parih. Postopki zunajtelesne oploditve (IVF) ponujajo parom z zmanjšano plodnostjo eno zadnjih možnosti za zanositev, vendar je uspešnost močno odvisna od starosti ženske. Pri mlajših ženskah je verjetnost uspeha na cikel med 25 in 30 odstotki, po 40. letu pa pade pod 10 odstotkov. V UKC Maribor pravijo, da statistika za leto 2023 kaže, da je bila zanositev po prenosu svežega zarodka potrjena pri 35 odstotkih žensk, mlajših od 35 let, in samo pri 8 odstotkih žensk, starejših od 43 let: »Delež starejših, tudi od 43 let, se veča, zlasti odkar je umaknjena vnaprej določena starostna meja za postopkezunajtelesne oploditve. Povprečna starost pacientk, ki se zdravijo s postopki OBMP, se je v desetih letih zato dvignila za skoraj dve leti.« S tem se strinjajo tudi v Ljubljani: »V zadnjih desetihletih se je starost žensk, ki se zdravijo zaradi neplodnosti, močno pomaknila višje. Pred desetimi leti smo imeli v postopkih OBMP 14 odstotkov žensk, starih 40 ali več, v letu 2024 pa jih je bilo že 24 odstotkov. Pri naših pacientkah torej (kot povsod v razvitem svetu) tudi ugotavljamo, da odlašajo z načrtovanjem nosečnosti, kar seveda pomeni tudi manj verjetnosti, da bodo nekoč mame.« 

Starostna distribucija žensk ob prvem pregledu zaradi neplodnosti je na Kliničnem oddelku za reprodukcijo UKC Ljubljana v letu 2022 pokazala, da je bilo 25 odstotkov žensk starih do 30 let, 32 odstotkov med 30 in 35 let, 28 odstotkov med 35 in 40 let ter 14 odstotkov nad 40 let. Pri ženskah, ki so vključene v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), pa je bilo vsaj 25 odstotkov starejših od 40 let. Statistika kaže, da je uspešnost zdravljenja neplodnosti tesno povezana s starostjo – pri ženskah, mlajših od 38 let, je verjetnost zanositve skoraj 90 odstotkov, nato pa strmo upade in po 40. letu doseže le še 44 odstotkov. Od tega se skoraj polovica nosečnosti konča s spontanim splavom, kar kaže na pomen pravočasnega odločanja za družino. »V splošni populaciji (vključno z mladimi, ki zanosijo brez težav) je delež spontanih splavov približno 20–25 odstotkov. Po 40. letu, tudi če ženska zanosi, je zaradi okvar v jajčni celici in posledično slabšega razvoja zarodkov delež spontanih splavov z vsakim letom višji. Tako je bila na primer v postopkih OBMP pri 40 letih zanositev 15-odstotna, splavnost 32-odstotna in živorojenost 10-odstotna. Pri 43 letih je zanositev 12,5-odstotna, splavnost 87-odstotna in živorojenost 1,6-odstotna. Pri ženskah, starih 44 let in več, pa zanositev s starostjo pada od 16 do 8,7 odstotka, splavnost pa je bila 100-odstotna, tako da nismo imeli živorojenih otrok,« so zapisali na kliničnem oddelku za reprodukcijo ginekološke klinike v Ljubljani.

Kljub številnim napredkom na področju zdravljenja neplodnosti včasih tudi z medicinsko pomočjo ni mogoče doseči zanositve. Meja, ko postanejo postopki zunajtelesne oploditve (IVF) manj smiselni, je zelo individualna. Pri tem se upošteva več dejavnikov, vključno z žensko starostjo, ovarijsko rezervo in številom predhodno neuspešnih poskusov oploditve. Če možnosti za uspešno zanositev z lastnimi jajčnimi celicami postanejo prenizke, se pari pogosto soočajo s težko odločitvijo – ali nadaljevati zdravljenje z doniranimi celicami. To je pomemben korak, saj uporaba doniranih jajčnih celic pomeni, da otrok ne bo imel genetske povezave z materjo, kar lahko zahteva čas za premislek in sprejemanje te odločitve.