Varuhinja: "Nesprejemljivo je, da otroci v stiski čakajo več kot leto dni"
Varuhinja Simona Drenik Bavdek je v Kranju pohvalila sodelovanje institucij, a opozorila, da otroci v stiski na pomoč čakajo predolgo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je danes s sodelavci poslovala v Kranju. Po srečanjih z lokalnimi institucijami in občani je ocenila, da v kranjski mestni občini center za socialno delo, policija, občina in drugi deležniki dobro sodelujejo. To se po njenih besedah kaže tudi v dostopnosti storitev.
Občani, ki so se udeležili individualnih pogovorov z varuhinjo, po njenih navedbah niso izpostavljali večjih težav, povezanih z lokalnim okoljem ali občinskimi institucijami. Pogosteje so opozarjali na splošna vprašanja, povezana z delovanjem državnih institucij.
Pri Varuhu so pohvalili tudi občinske projekte na področju okolja, trajnostnega razvoja in vključujoče družbe. Kot pomembne so izpostavili projekte za ranljive skupine, med njimi dodatna stanovanja za mlade in starejše.
Otroci na pomoč čakajo predolgo
Kljub splošno dobri oceni sodelovanja v lokalnem okolju je varuhinja posebej opozorila na položaj otrok in mladostnikov. Na podlagi informacij centra za socialno delo je izpostavila medvrstniško nasilje, tesnobo, osebne stiske in težave na področju duševnega zdravja.
Pri tem je opozorila predvsem na šibko povezavo med državno in lokalno ravnjo ter na neučinkovitost nekaterih storitev. »Tu je treba narediti še kar precej. Nesprejemljivo je namreč, da otroci s takimi stiskami čakajo več kot leto dni na obravnavo in da jim zavračajo sprejeme v potrebne institucije,« je dejala.
Po njenih besedah je pri preprečevanju nasilja med mladoletniki ključno jasno sporočilo. »Pri mladoletnikih je najbolj pomembno sporočilo, da imamo ničelno toleranco do nasilja in da imamo kot družba mehanizme, kako pomagati,« je poudarila.
Varuhinja je ob tem pozdravila prizadevanja kranjskega župana Matjaža Rakovca za vključevanje občine v projekte, ki se ukvarjajo s preprečevanjem nasilja.
Nasilje tudi nad strokovnimi delavci
Drenik Bavdek je opozorila tudi na porast nasilja nad svetovalnimi delavci v centrih za socialno delo in drugih podpornih sistemih. Po njeni oceni mora država najti učinkovite rešitve za njihovo zaščito.
Če tega ne bo storila, se lahko kadrovske težave v javnih službah še poglobijo. Gre za področja, kjer že zdaj primanjkuje strokovnega kadra, hkrati pa se nanje obračajo ljudje v zahtevnih življenjskih okoliščinah.
Integracija priseljencev ostaja odprto vprašanje
Pomemben del pogovorov je bil namenjen tudi vključevanju priseljencev. Pri Varuhu že več let opozarjajo, da bi bilo treba sistematično spremljati uspeh otrok priseljencev v šolah, saj bi šele takšni podatki omogočili oceno, ali so ukrepi za vključevanje učinkoviti. Trenutna zakonodaja po navedbah varuhinje takšnega zbiranja podatkov še ne omogoča.
Poseben izziv je vključevanje priseljenk v lokalno okolje. Župan Matjaž Rakovec je pojasnil, da so moški priseljenci večinoma ves dan zaposleni, medtem ko številne ženske ne znajo slovenskega jezika, ne delajo in se ne vključujejo v družbo. Po njegovih besedah ni bilo dovolj zanimanja niti za programe, ki jih je občina pred leti začela izvajati na ljudski univerzi.
Rakovec meni, da bi se bilo treba tega vprašanja lotiti sistemsko, ne le z občasnimi lokalnimi projekti.
Iskanje prostora za ranljive skupine v šolah
V Kranju se ukvarjajo tudi z vprašanjem vključevanja ranljivih skupin v osnovne šole. Ker je šola s prilagojenim programom polna, občina načrtuje, da bi nekatere učence vključila v druge osnovne šole.
»Začeli smo intenzivne priprave, žal pa, kot smo ugotovili skupaj z varuhinjo, v Sloveniji glede tega ni veliko prakse. S skupnimi močmi pa bomo verjetno našli rešitev,« je dejal Rakovec.
Župan je ob obisku varuhinje poudaril, da Kranj želi ostati odprta skupnost, vendar se mora na spreminjajoče se razmere odzivati bolj sistematično. Med ranljivimi skupinami je omenil starejše, invalide, otroke in posebej otroke tujih delavcev.
»Vseeno mislim, da smo v Kranju odprta družba in da sprejemamo vse. Je pa res, da je treba dejansko sistematično delati na tem in se prilagajati trenutnim razmeram,« je dejal.
Obisk varuhinje je tako pokazal dvojno sliko Kranja. Lokalno sodelovanje institucij je po njeni oceni dobro, a ključni izzivi presegajo občinsko raven. Najbolj občutljiva ostajajo področja, kjer se stikajo šolstvo, sociala, zdravstvo in migracije: duševno zdravje otrok, nasilje med mladimi ter vključevanje priseljencev v vsakdanje življenje lokalne skupnosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
