Kitajska vohuna v Londonu: sledila sta disidentom, zdaj gresta v zapor
Londonsko sodišče je dva moška obsodilo zaradi vohunjenja za Kitajsko. Tarče so bili hongkonški prodemokratični aktivisti v Veliki Britaniji.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sodišče v Londonu je na zaporni kazni obsodilo dva moška z britanskim in kitajskim državljanstvom, ki sta bila maja spoznana za kriva vohunjenja za Kitajsko. Po ugotovitvah sodišča sta v Veliki Britaniji zbirala podatke o hongkonških prodemokratičnih aktivistih in disidentih, ki so po zaostritvi razmer v Hongkongu zatočišče našli v Združenem kraljestvu.
Chi Leung »Peter« Wai, nekdanji uslužbenec britanske mejne službe, je bil obsojen na deset let zapora. Chung Biu »Bill« Yuen, upokojeni hongkonški policijski častnik oziroma nekdanji visoki uradnik hongkonškega predstavništva v Londonu, je bil obsojen na osem let zapora.
Gre za enega najodmevnejših britanskih primerov tujega vmešavanja v zadnjih letih. Po poročanju tujih agencij sta bila Wai in Yuen prva, ki sta bila v Veliki Britaniji obsojena zaradi vohunjenja za Kitajsko po novem britanskem zakonu o nacionalni varnosti.
»Policijsko delovanje v senci«
Sodišče je ugotovilo, da sta moška med decembrom 2023 in majem 2024 sodelovala pri tako imenovanem policijskem delovanju v senci. To pomeni, da naj bi na britanskem ozemlju opravljala naloge, podobne policijskim ali obveščevalnim, vendar ne za britanske oblasti, temveč v interesu Hongkonga in s tem Kitajske.
Tarče njunega delovanja so bili hongkonški disidenti, prodemokratični aktivisti in protestniki, ki živijo v Veliki Britaniji. Med njimi je bil tudi znani aktivist Nathan Law, eden najbolj prepoznavnih obrazov hongkonškega demokratičnega gibanja v izgnanstvu.
Po navedbah tožilstva naj bi obsojenca zbirala informacije o aktivistih, jih opazovala, fotografirala in spremljala njihove dejavnosti. V eni od operacij naj bi posnela tudi fotografijo Nathana Lawa.
Zloraba dostopa do državnih podatkov
Peter Wai je bil poleg vohunjenja obsojen tudi zaradi zlorabe položaja v javni službi. Kot nekdanji uslužbenec britanske mejne službe je imel dostop do računalniških sistemov britanskega notranjega ministrstva. Po ugotovitvah sodišča je ta dostop uporabil za poizvedovanje o ljudeh, ki so zanimali hongkonške oblasti.
To je eden najresnejših delov primera. Ne gre le za fizično spremljanje aktivistov, temveč tudi za uporabo uradnih državnih podatkov v korist tujih oblasti. Britanski preiskovalci so zato primer razumeli kot nevarnost ne samo za posamezne tarče, ampak tudi za zaupanje v državne institucije in varnostne postopke.
Yuen naj bi imel v operaciji drugačno vlogo. Kot nekdanji hongkonški policist in uradnik hongkonškega gospodarsko-trgovinskega predstavništva v Londonu naj bi bil povezan z usmerjanjem oziroma organizacijo zbiranja informacij. Oba sta obtožbe zanikala.
Primer razkrila preiskava leta 2024
Nezakonite dejavnosti so prišle na dan maja 2024, ko je britanska policija preiskovala domnevni poskus nasilnega vstopa oziroma ugrabitve nekdanje prebivalke Hongkonga iz njenega stanovanja. Med preiskavo so britanske oblasti odkrile širše ozadje spremljanja in zbiranja podatkov o hongkonških aktivistih v Veliki Britaniji.
V primeru je bil sprva obtožen tudi Matthew Trickett, nekdanji pripadnik britanskih kraljevih marincev in zasebni varnostnik. Po izpustitvi na prostost proti varščini je umrl v nepojasnjenih okoliščinah, zato se postopek zoper njega ni nadaljeval.
Primer je dodatno odmeval, ker so hongkonške oblasti za informacije o več prodemokratičnih aktivistih v tujini, tudi o Nathanu Lawu, razpisale denarne nagrade. Te so znašale približno milijon hongkonških dolarjev oziroma okoli 100.000 britanskih funtov za posameznega aktivista.
Ozadje: beg iz Hongkonga po varnostnem zakonu
Primer je povezan s širšimi posledicami sprememb v Hongkongu po letu 2020. Takrat je Kitajska v Hongkongu uvedla zakon o nacionalni varnosti, ki je oblastem omogočil ostrejši pregon prodemokratičnih aktivistov, protestnikov, novinarjev in opozicijskih politikov.
Po sprejetju zakona se je v Veliko Britanijo preselilo več deset tisoč ljudi iz Hongkonga. Med njimi so bili tudi aktivisti, ki jih hongkonške in kitajske oblasti obtožujejo ogrožanja nacionalne varnosti.
Kritiki zakona trdijo, da je Peking z njim močno omejil politične svoboščine v Hongkongu, kitajske oblasti pa vztrajajo, da je zakon potreben za stabilnost in varnost.
Za britanske oblasti je londonski primer pomemben prav zato, ker kaže, da se pritisk na hongkonške disidente ni končal z njihovim odhodom iz Hongkonga.
Sodišče je po navedbah tujih medijev poudarilo, da sodobno vohunjenje ne pomeni več le zbiranja vojaških ali državnih skrivnosti, temveč tudi spremljanje, zastraševanje in nadzor političnih nasprotnikov v tujini.
Kitajska očitke zavrača
Britanski varnostni organi so primer opisali kot resen primer tujega vmešavanja in ogrožanja ljudi, ki so v Združenem kraljestvu uveljavljali pravico do političnega izražanja. Britanski zunanji urad je po obsodbi zaradi primera poklical kitajskega veleposlanika.
Kitajsko veleposlaništvo v Londonu je očitke zavrnilo in proces označilo za politično motiviran. Peking že dlje časa zavrača navedbe, da v tujini nezakonito nadzoruje ali ustrahuje svoje kritike.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
