© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Varuh človekovih pravic
Čas branja 3 min.

Družinska vojna zaradi gozda: Lahko pomaga varuh človekovih pravic?


Andraž Zupančič
15. 4. 2026, 05.42
Posodobljeno
11:22
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Oče in njegov najstarejši sin sta v sporu že nekaj časa, zdaj želijo v razrešitev spora vključiti še varuha človekovih pravic. A koliko teže ima varuhovo mnenje?

Kokra.jpg
Zavod za gozdove Slovenije
Sin očetu onemogoča izrabo gozda, zato se je oče pritožil celo varuhinji pravic.

Starejši oče in njegovih nekaj otrok na eni ter najstarejši sin na drugi strani že nekaj časa bijejo pravo bitko, ki vključuje skrbništvo, demenco, ki je po mnenju zdravnikov ni, ter zdaj tudi nagajanje na vsakem koraku.

Pred časom smo o tem sporu že pisali, stranke se med seboj obtožujejo, da ne izpolnjujejo pogodb, podajajo ovadbe, si očitajo blatenje dobrega imena in še bi lahko naštevali. A dlje kot od tega očitno vmes niso prišli. Še več, oče ima v lasti nekaj gozda, in izkoriščanje le-tega naj bi sin policist oviral na vsakem koraku.

Oče ne more razpolagati z gozdom

»Nekatere odločitve grobo posegajo v pravice našega očeta, ki so jasno zapisane v pogodbi o preužitku in iz katere jasno izhaja, da lahko oče prosto gospodari z gozdom oziroma gozdnimi parcelami, zapisanimi tudi v pogodbi o preužitku. Najstarejši sin namreč že dolgo več ne zagotavlja pomoči in skrbi, določene v pogodbi o preužitku našemu očetu, zato je gozd mojemu očetu postal glavni in edini vir preživljanja, ker je pokojnina premajhna, da bi z njo lahko odplačeval še kredite, odvetnike, druge obveznosti in življenjske stroške. CSD tudi tukaj svojega dela ni dosledno opravil,« je zapisal eden od sinov.

starejši moški, sin, odnosi, oče, sin
Profimedia
Odnosi med starši in otroki naj bi bilo spoštljivi tudi v starejših letih, a žal ni vedno tako.

Zdaj so se obrnili celo na varuha človekovih pravic, a od urada kar nekaj časa niso dobili nobenega odgovora. Zato so se obrnili tudi na medije, nas pa je zanimalo tudi, koliko dejanske teže ima mnenje varuha človekovih pravic in ali lahko dejansko kaj premakne z mrtve točke?

Preberite še

Postopek pri varuhu še poteka

V uradu varuha človekovih pravic so nam odgovorili, da sicer zaradi varstva osebnih podatkov in zaupnosti postopkov ne morejo komentirati vsebine konkretnih zadev. »Ker pa se je gospod s pristopom do medijev odrekel zaupnosti postopka pri varuhu, lahko povemo, da smo njegovo pobudo prejeli in pobudniku tudi odgovoril z dopisom, zato njegov očitek, da odgovora ni prejel, ne drži. Obravnavanje njegove zadeve sicer pri varuhu še poteka.«

Očeta so celo povabili na pogovor k njim, povedali pa so še, da varuh lahko ukrepa v primerih, ko posameznik zatrjuje kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin s strani državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil.

»Postopek se začne na podlagi pobude ali na lastno iniciativo varuha, pri čemer preveri navedbe pobudnika, od pristojnih institucij zahteva pojasnila ter poda priporočila za odpravo morebitnih ugotovljenih nepravilnosti,« so dodali, pri tem pa opozarjajo, da varuh nima izvršilnih pooblastil in ne more razveljavljati odločitev ali neposredno posegati v postopke organov.

Simona Drenik Bavdek
Robert Balen
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek.

Varuh lahko predvsem opozarja

Moč varuha temelji na preiskovanju, argumentiranih priporočilih ter javnem opozarjanju na nepravilnosti.

V primerih družinskih sporov, tudi kadar gre za starejše osebe, pa varuh praviloma ni neposredno pristojen, saj gre za razmerja med zasebnimi osebami. Za zaščito starejših v takih situacijah so primarno pristojni centri za socialno delo, policija, sodišča ter druge socialne in zdravstvene službe. Varuh lahko ukrepa posredno, če obstaja sum, da pristojni organi niso ustrezno zaščitili posameznika ali niso opravili svojih nalog.

Po mnenju varuha ima njegovo mnenje večjo težo

Varuh lahko prebivalcem pomaga predvsem z opozarjanjem na nepravilnosti, zahteva odziv pristojnih institucij ter predlaga izboljšave zakonodaje in prakse. Njegova priporočila sicer niso pravno zavezujoča, imajo pa zaradi njegove institucionalne vloge in javnosti dela pomembno težo, zato jih organi v praksi pogosto upoštevajo.

starejši, denar, dolgotrajna oskrba, pomoč
Profimedia
Skrb za starejše je lahko tudi del dedne pogodbe.

»Na leto varuh prejme več tisoč pobud, praviloma med 4000 in 6000, najpogosteje se nanašajo na dolgotrajnost postopkov, socialne pravice, delovanje sodišč in upravnih organov, zdravstveni sistem ter ravnanje policije. Pri starejših so pogosta tudi vprašanja dostopa do storitev, institucionalne oskrbe ter zaščite pred zanemarjanjem ali zlorabami,« so še pojasnili na urad varuha človekovih pravic.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.