© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Traja že 35 let
Čas branja 3 min.

Varuh človekovih pravic: Pri denacionalizaciji je država kršila pravice


Žan Urbanija
12. 5. 2026, 09.30
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Varuh človekovih pravic opozarja, da denacionalizacija po treh desetletjih ostaja sistemska težava države.

1539076860_mv-denacionalizacija.jpg
Arhiv Štajerskega Tednika
Denacionalizacija v Sloveniji še vedno ni dokončno zaključena. Fotografija je simbolična.

Slovenska država po več kot treh desetletjih še vedno ni končala vseh denacionalizacijskih postopkov. Zakon o denacionalizaciji je bil sprejet leta 1991, zahtevke pa so lahko fizične osebe vlagale do decembra 1993, pravne osebe pa do maja 1995. Kljub temu Varuh človekovih pravic v zadnjem poročilu ugotavlja, da del postopkov še vedno ostaja odprt.

Po Varuhovi oceni ne gre več le za posamezne zapletene spise, ampak za sistemsko težavo. V začetku leta 2024 je bilo po javno dostopnih podatkih nerešenih še 95 denacionalizacijskih zahtevkov, konec leta 2025 pa je bilo iz pristojnosti upravnih enot nezaključenih še 45 zadev.

Gre za najzahtevnejše primere, ki so se skozi leta vračali v ponovno odločanje, prehajali skozi pritožbene postopke in upravne spore ter se dodatno zapletali zaradi vprašanj dedovanja, državljanstva in sprememb sodne prakse.

Varuh ugotavlja kršitev pravic

Varuh je kot kršitelja navedel Ministrstvo za javno upravo in Vlado Republike Slovenije. Ugotovil je kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave ter kršitev načela dobrega upravljanja iz Zakona o varuhu človekovih pravic. Po njegovi oceni država ni zagotovila dovolj učinkovitega in poenotenega sistema, ki bi omogočil zaključek najstarejših postopkov v razumnem roku.

Preberite še

Varuh pri tem ne presoja, ali so posamezni zahtevki utemeljeni. Njegovo stališče je, da mora država o njih odločiti pravočasno, zakonito in organizirano. Dolgotrajno odločanje po njegovih navedbah ustvarja pravno negotovost za upravičence, zavezance in druge vpletene, saj šele dokončna oziroma pravnomočna odločitev omogoča jasen pravni položaj premoženja.

simona-drenik-bavdek, varuhinja-clovekovih-pravic
Robert Balen
Trenutna varuhinja človekovih pravic je dr. Simona Drenik Bavdek. Državni zbor jo je za novo varuhinjo izvolil 3. februarja 2026.

Upravne enote brez dovolj izkušenih ljudi

Eden ključnih problemov je kadrovski. Ministrstvo za javno upravo je po navedbah Varuha samo poudarilo, da reševanje denacionalizacijskih zadev zahteva zelo specifična in najzahtevnejša znanja ter dolgoletne izkušnje, postopki pa so po obsegu in vsebini primerljivi s civilnimi sodnimi postopki.

Varuh je ugotovil, da številne upravne enote takšnih izkušenih uslužbencev nimajo več. Ker novih denacionalizacijskih zahtevkov že dolgo ni mogoče vlagati, mlajši uradniki teh izkušenj v praksi skoraj ne morejo več pridobiti. Po podatkih iz poročila 30 od 58 upravnih enot denacionalizacijskih postopkov sploh ne vodi več.

Preostale zadeve so razporejene med manjše število upravnih enot. Ljubljana je poročala o šestih denacionalizacijskih zadevah, Ptuj o štirih, Upravna enota Jesenica o petih, Celje pa o eni zadevi iz svoje izvorne pristojnosti in šestih zadevah, prevzetih na podlagi sporazumov.

Rešitev naj bi bila centralizacija v Celju

Vlada in ministrstvo zdaj po navedbah Varuha rešitev gradita okoli Upravne enote Celje. Ta je od leta 2006 drugim upravnim enotam pomagala pri zahtevnejših denacionalizacijskih zadevah; do konca leta 2023 je prevzela 66 zadev in jih 57 pravnomočno zaključila.

Varuh je hkrati ugotovil, da ta pomoč doslej ni bila urejena kot stabilen sistem. V času njegovega preverjanja specializirana denacionalizacijska skupina v Celju formalno ni obstajala; štiri uradnice so posamezne prevzete zadeve reševale v nadurnem času in na podlagi sporazumov z drugimi upravnimi enotami.

cg_denacionalizacija_2.jpg
ČG
Številni denacionalizacijski primeri so bili zapleteni, z vrsto nesoglasij in pritožb. Eden zahtevnejših je bil tudi zahtevek Herbersteinov za vračilo ptujskega gradu in posestva.

Ministrstvo za javno upravo je nato po navedbah Varuha pristopilo k vzpostavljanju posebne denacionalizacijske organizacijske enote na Upravni enoti Celje. Ta naj bi ob kadrovskih okrepitvah v reševanje sprejemala še nezaključene denacionalizacijske zadeve drugih upravnih enot.

Vlada je predvidela tudi, da upravne enote z odprtimi postopki v okvirnem roku šestih mesecev s Celjem sklenejo sporazume o sodelovanju.

Cilj je konec postopkov do leta 2028

Po navedbah iz Varuhovega poročila naj bi vlada upravnim organom naložila, da denacionalizacijske postopke zaključijo najpozneje do 31. decembra 2028. Predvidena je tudi medresorska delovna skupina, ki bo usklajevala državne organe in druge javne subjekte ter vsakih šest mesecev vladi poročala o napredku.

Varuh ukrepe pozdravlja, vendar opozarja, da ne zmanjšujejo teže ugotovljenih kršitev. Po njegovi oceni dejstvo, da država zdaj vzpostavlja posebno enoto in medresorsko skupino, potrjuje, da je bil sistemski pristop potreben.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.