Jure Kljajić

Glede na dostopne informacije in podatke staršev, predvsem otrok, ki obiskujejo prvo triado, se učni načrti od šole do šole, celo znotraj posameznih šol, precej razlikujejo. Razlike med šolami so, kot kaže, precej očitne, ponekod uporabljajo en delovni zvezek, drugod tudi po štiri ali pet, pa še to različnih avtorjev. Razlike so tudi pri potrebnih učnih pripomočkih, enak ni niti tempo pridobivanja novih znanj.

Na nekaterih šolah učenci že v prvem razredu predelajo velike in male tiskane črke, ponekod že januarja pišejo nareke, medtem ko v nekaterih šolah komaj po novem letu začnejo spoznavati črke. Nekateri vzporedno male in velike tiskane črke, drugi samo velike. In medtem ko nekateri prvošolci že tekoče berejo, se drugi komaj učijo branja po zlogih.

Nov šolski pravilnik

Velike spremembe za starše in učence, tudi tiste, ki se šolajo doma

Zakaj je tako? Kdo se odloči, kaj in kdaj se bodo otroci učili in naučili, v čigavi domeni je, koliko delovnih zvezkov morajo imeti prvošolci in katere? Kdaj so na vrsti velike in kdaj male tiskane črke, kako je z branjem?

Večino odgovorov na zastavljena vprašanja so za Svet24 podali na Zavodu RS za šolstvo, pogovarjali pa smo se tudi s predsednico Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojco Mihelič, ki je tudi dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.

S.R.

Učitelj ima pri gradivih zadnjo besedo 

»Učna gradiva so posebno pripravljena gradiva, ki so namenjena uporabi pri pouku in učenju oziroma pri obravnavi posameznih učnih vsebin ter doseganju posameznih učnih ciljev iz učnih načrtov. Učitelj avtonomno izbira učna gradiva glede na primernost razvojni stopnji, strokovni in didaktični ustreznosti. Delovni zvezki so ena izmed možnih izbir učnih gradiv,« so pojasnili na Zavodu RS za šolstvo.

Kot so dodali, skladno s pravilnikom o upravljanju učbeniških skladov in rokovnikom o načrtovanju aktivnosti v okviru učbeniškega sklada o izbiri in številu delovnih zvezkov odločijo učitelji v strokovnem aktivu. Seznam podajo ravnatelju in ta pridobi soglasje sveta staršev. 

Podobno pravi Mojca Mihelič, ki je za Svet24 povedala, da so načeloma delovni zvezki usklajeni z učnim načrtom, torej s predpisi za javno osnovno šolo. »To je podobno kot z zdravniki, ki so del javnega sistema in delujejo po predpisanih protokolih. Če delajo mimo njih, izgubijo licenco.«

Reševanje kadrovske stiske

Novosti v šolah: prepoved mobilnih telefonov in strožji ukrep za problematičnega učenca

In po njenih besedah je podobno pri učiteljih. Ti morajo upoštevati učni načrt, kako in s čim ter s kakšnimi metodami bodo poučevali ter katera gradiva bodo uporabili, pa je njihova avtonomna odločitev, pravi in poudarja, da je ravnateljevo delo, da usklajuje strokovne aktive, ki učijo isti predmet, izbira gradiv pa je na koncu še vedno v domeni učitelja.

Zakaj na nekaterih šolah prvošolci pišejo nareke januarja, na drugih pa ne?

Glede različnega tempa poučevanja snovi so na zavodu za šolstvo pojasnili, da učitelj pri opismenjevanju izhaja iz ugotavljanja učenčevih predopismenovalnih spretnosti, ki so izhodišče za nadaljnje sistematično opismenjevanje.

»Skladno z obstoječim učnim načrtom za slovenščino traja opismenjevanje celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Hitrost opismenjevanja se prilagaja učencu. Učitelj avtonomno izbira različne metode opismenjevanja, s katerimi učencu najbolj učinkovito približa črke z namenom, da si jih bo zapomnil in uporabil v zapisih.«

Da je bilo že predhodno nekako določeno, da je prva triada namenjena osnovnemu opismenjevanju učencev, v novih, predelanih učnih načrtih pa je usvajanje znanja tudi jasno opredeljeno, je dejala tudi Mihelič in poudarila, da je veliko odvisno od predznanja posameznih učencev.

Sašo Švigelj

Učenci pridejo v šolo z različnim predznanjem

»Učitelj je dolžan slediti temu, s kakšnim predznanjem pride posameznik v šolo. Obstajajo velike razlike znotraj regij in znotraj posameznega oddelka. Nekateri učenci že ob vstopu v šolo tekoče berejo in računajo, spet drugi so nevešči osnovnih higienskih zahtev, ki naj bi jih znali do šestega leta. Na drugi strani so nekateri ročno spretni, ne znajo pa brati in računati,« pravi Mihelič.

Tekmovanja: stres za učence ali priložnost za veselje?

Na vprašanje, kako je s tekmovanji, če so na nekaterih šolah nekaj poglavij za tistimi ta »hitrimi«, preizkus pa pišejo vsi istočasno, čeprav snov še ni bila obrazložena v razredu, so odvrnili, da organizator tekmovanja razpiše posamezno tekmovanje, ki poteka skladno s pravilnikom tekmovanja. »Učitelji so avtonomni pri izbiri tekmovanja in pripravi učencev nanj. Organizatorji nudijo podporo mentorjem tekmovanj na šoli v obliki seminarja, priporočil, navodil in podobno. Izbira vsebin in sama izvedba tekmovanja je v domeni organizatorja tekmovanja, in ne mentorja na šoli,« pojasnjujejo na zavodu za šolstvo.

Predsednica združenja ravnateljev pa glede tekmovanj ocenjuje, da jih je sicer razpisanih malo in da učencem ne predstavljajo stresa.

Velike količine padavin

Strokovnjaka pojasnila, zakaj so šole prve žrtve neurij

Glede tekmovanja iz matematike »Kengurujček«, ki se ga lahko udeležijo tudi prvošolci, je pojasnila, da je naravnano na način, da ga zmorejo rešiti tudi otroci, ki še niso osvojili vseh znanj. Pri tem jim je po njenih besedah v pomoč učitelj, ki sicer ne rešuje nalog namesto njih, jih pa vodi skozi naloge in jim bere navodila. Prav tako pravi, da omenjeno tekmovanje za učence ne predstavlja neuspeha in stresa.

»Šolska tekmovanja so naravnana na stopnjo znanja in sposobnosti otrok,« poudarja sogovornica, ki tudi meni, da je še kako pomembno, da imajo na šolah kakovostne učitelje, ki v prvih treh letih šolanja poskrbijo za dobre temelje in za nadaljnji donos izobraževanja v bodočem življenju.

Borut Živulović / BOBO

»Starši naj bodo starši, učitelji naj učijo«

In kakšen nasvet ima za starše Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije?

»Posebnost Slovencev je, da starši ne upravljajo starševske funkcije, ampak želijo biti učitelji. Starši pogosto preskočijo faze v učenju, s čimer poskrbijo pri otroku za dodatno nerazumevanje, ki je lahko zelo daljnosežno. Ko se otroku zatakne, naj vpraša učitelja. Pomembno je, da domačo nalogo naredi, da jo ima, tudi če je napačna. Učitelj naj poskrbi, da otrok pridobi znanje. Starši pa naj bodo starši,« svetuje Mihelič.

»Imejte radi svoje otroke in bodite starši. Imeti rad ne pomeni, na koliko obšolskih dejavnosti hodi otrok, ampak da ima otroštvo, da imate čas otroka poslušati, razumete njegovo stisko; da njegovih stisk ne rešujete sami, temveč jih zgolj pomagate reševati. Ne rešujte jih namesto njih, kajti samo na ta način bo otrok občutil uspeh in srečo, kar si želimo vsi starši za svoje otroke. Ne moremo jih obvarovati pred vsemi stiskami, lahko pa jih naučimo stiske premagovati,« so besede, ki jih vsem staršem namenja Mojca Mihelič.