Robert Balen

Vodstvo ministrstva za obrambo je na današnji novinarski konferenci nekoliko širše predstavilo slovensko strategijo razvoja obrambne industrije in tehnološke baze ter informacijo o implementaciji resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 na področju obrambnih izdatkov. V skladu s strategijo bo ustanovljena nova družba za razvoj obrambne industrije, obrambnega holdinga, ki bo sodeloval v usklajevanju razvoja, konsolidaciji in usklajevanju obrambnih industrijskih zmogljivosti RS s področja obrambe, varnosti in odpornosti. Ustanovljen bo tudi Strateški svet RS za obrambno tehnološko in industrijsko bazo ter odpornost.

Minister za obrambo Borut Sajovic je uvodoma poudaril, da na ministrstvu delajo stvari, ki so "potrebne, nujne in dobrodošle" ter ki "krepijo varnost." Izrazil je veselje, da ta tema slovensko javnost zanima, a je obenem poudaril, da je treba "povedati, kaj je res in kaj ugibanje in politizacija."

Oboroževanje Evrope

Obrambna industrija bo deležna subvencij, ugodnih posojil in raziskovalne podpore

Cilj strategije je, da se čim več sredstev za obrambo, varnost in odpornost porabi doma, da zadeve "naredimo doma in da sredstva ostanejo doma." Navedbe, da bodo prek holdinga, ki bo v državni lasti, potekale nabave ministrstva za obrambo, je označil za popolno izmišljotino. Poudaril je, da tisti, ki je to zgodbo "prodal javnosti, o tem sistemu očitno ne ve veliko." Sajovic je danes zatrdil, da bo nabavna služba še naprej potekala prek obrambnega ministrstva in "tako bo ostalo." Zavrnil je tudi trditve, da se bodo prek holdinga "obračale milijarde sredstev." Po besedah Sajovica tistih milijard iz državne blagajne tam ne bo.

Naloga ministrstva je po njegovih besedah pripraviti strategijo in to pripeljati do izvedbe, končna izvedba, vodenje in nadzor pa so nato v rokah drugih, je še izpostavil ter ponovil, da je bistveno izkoristiti tisto, kolikor imamo znanja in razvoja doma, da se "sredstva zadržimo doma." S tem bo imela Slovenija možnost "hitrih nabav" in "hitrega servisiranja," obenem pa to prinaša delovna mesta in krepi bruto domači proizvod.

Robert Balen

Boštjan Pavlin, državni sekretar na obrambnem ministrstvu, je ponovil zavezo vlade, ki jo je opredelila tudi v svojem dokumentu, in sicer, da bo Slovenija letos za obrambno namenila dva odstotka BDP, izdatki pa bodo nato letno naraščali za 0,2 odstotka, pri čemer želijo do leta 2030 doseči številko treh odstotkov. To naj bi po njegovih besedah dolgoročno zagotovilo potrebe po posodobitvi Slovenske vojske, "ključno v ciljih zmogljivosti, ki so pomembni tako za Nato kot tudi za razvoj naših teritorialnih struktur, ki jih v zadnjem obdobju sestavljamo, da se zagotovi varnost državljanov na območju Slovenije."

Pavlin je spomnil še, da je na tem področju v zadnjem desetletju nastala velika finančna vrzel, saj so obrambni izdatki po svetovni krizi v letih 2007 in 2008 strmo padali. "Nekako stabilizirati" so jih uspeli šele po letu 2022.

Kar zadeva slovensko resolucijo, jo je treba razumeti v kombinaciji dokumenta zveze Nato z letošnjega vrha v Haagu, v skladu s katerim je nato leta 2029 predvidena izvedba preseka stanja, v okviru katere bodo ugotavljali, ali so države izpolnile svoje cilje. Po tem obdobju se bodo obrambni izdatki delili na dva stebra in so opredeljeni do leta 2035, je še pojasnil.

Prvi steber vključuje financiranje obrambnega sistema, zagotovitev ciljev v zmogljivosti za Nato in tudi razvoj prostorskih sil Slovenske vojske. V drugem stebru je vse, kar "bo država uporabila za odpornost države in družbe in za varnost prebivalcev, gospodarskih družb in države nasploh."