Profimedia

Svetovna javnost še vedno premleva dogodke noči s petka na soboto, ko so Združene države Amerike v eni najbolj drznih vojaških operacij v sodobni zgodovini zrušile vodstvo Venezuele.

Ameriške specialne enote so v osrčju Caracasa ugrabile predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer ju čakajo obtožbe zaradi trgovine z mamili in orožjem.

Profimedia

Začetek operacije: Eksplozije in tema

Operacija se je začela v soboto okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času. Prebivalce Caracasa so prebudile silovite eksplozije in zvoki nizko letečih letal.

Ameriška letala in brezpilotni letalniki so najprej z natančnimi zračnimi napadi nevtralizirali venezuelsko zračno obrambo in komunikacijske centre. Cilj napadov je bil predvsem Fuerte Tiuna, največji vojaški kompleks v državi, kjer se nahaja tudi predsedniška rezidenca. Posledica napadov je bil takojšen izpad električne energije v južnem delu prestolnice, kar je ameriškim silam omogočilo delovanje pod okriljem teme.

X

Delta Force v predsedniški spalnici

Ključni del operacije so izvedli pripadniki elitne enote Delta Force, ki so na območje prispeli s helikopterji. Po poročanju britanskega BBC in ameriških medijev je v operaciji sodelovalo več kot 150 zrakoplovov, ki so vzleteli z 20 različnih baz in z letalonosilke v Karibskem morju.

Ameriški obveščevalci, vključno s Cio, so mesece zbirali podatke o Madurovih navadah, gibanju in celo prehrani. Pripadniki specialnih enot pa so mesece so vadili na maketi njegove rezidence, zgrajeni v naravni velikosti.

X/Nexta

Ko so vdrli v utrjen kompleks, so po poročanju virov naleteli na odpor varnostnikov, a so ga hitro strli. Maduro in njegova soproga sta v tistem trenutku poskušala pobegniti skozi zadnji hodnik proti bunkerju, ki se je nahajal za težkimi jeklenimi vrati. Vendar so bili pripadniki Delta Force, opremljeni z natančnimi načrti zgradbe, hitrejši. Madura so prestregli, še preden mu je uspelo zakleniti varnostna vrata.

Celotna akcija na tleh, od pristanka helikopterjev do evakuacije tarč, je trajala približno dve uri in pol. Madura in Floresovo so s helikopterjem prepeljali na letalonosilko USS Iwo Jima, od tam pa neposredno v ZDA.

Po neuradnih podatkih je v akciji umrlo 40 ljudi, nekaj lažje ranjenih je bilo tudi na ameriški strani.

Profimedia

Trump: Gledal sem kot TV šov

Ameriški predsednik Donald Trump, ki je ukaz za napad izdal štiri dni prej, je dogajanje spremljal v živo iz svojega posestva Mar-a-Lago na Floridi. Kasneje je dejal, da je operacijo gledal "kot televizijski šov" in pohvalil njeno izvedbo. Poudaril je, da so čakali na ustrezne vremenske razmere.

V New Yorku je pravosodna ministrica Pam Bondi razkrila obtožnico, ki venezuelskega voditelja bremeni narko-terorizma, zarote za uvoz kokaina in posedovanja uničevalnega orožja. Maduro je trenutno v strogo varovanem zveznem zaporu v Brooklynu.

Na muhi še Kuba in Kolumbija

Medtem ko del venezuelske diaspore in ameriških politikov operacijo slavi kot osvoboditev, analitiki opozarjajo na nevarne posledice. Nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA Božo Cerar je za STA ocenil, da gre za jasno opozorilo drugim velesilam, da imajo ZDA v zahodni hemisferi absolutno prevlado. Meni, da je bil glavni motiv verjetno nafta in ne boj proti drogam, ter da se svet pomika v smer, kjer šteje le gola moč.

Vlada je v Venezueli razglasila izredne razmere, na ulicah so paravojaške enote, medtem ko prebivalstvo v strahu pred državljansko vojno prazni trgovine. Iran, Kitajska in Rusija, ključne zaveznice Caracasa, so operacijo obsodili. Peking je pozval k izpustitvi Madura.

Nemirno pa je tudi v Bogoti in Havani, saj Washington sporoča, da se ne namerava ustaviti pri Caracasu. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra obtožil vpletenosti v trgovino z mamili, resno opozorilo pa je bilo namenjeno tudi Kubi.

"Kuba se je od vedno zanašala na Venezuelo. Tam so dobili denar in Venezuelo so varovali, a v tem primeru se to ni preveč dobro izteklo," je dejal Trump. Za New York Post je še povedal, da napadov na Kubo ne načrtuje, češ da bo ta padla "sama od sebe". Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sicer po napadu na Venezuelo dejal, da bi moralo skrbeti tudi njeno zaveznico Kubo.