##IMAGE-3754383##

Sv. Štefan, ki goduje danes, je zavetnik konj.

Po legendi naj bi bil sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal etnolog Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavetništvo nad konji. Na slovenskih tleh je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Valvasor.

Na Slovenskem je običaj žegnanja konj zelo živ. Na ta dan v marsikaterem kraju blagoslavljajo konje, tudi v našem koncu Slovenije: najbolj znano in z dolgo tradicijo je žegnanje konj v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju, vsako leto pa jih mnoga konjeniška, gasilska društva ali župnije pripravijo še v Šmarjeških Toplicah, v Goriški vasi pri Škocjanu, Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču, itd.

A letos je drugače - žegnanja konj, ki je običajno privabilo množico obiskovalce in je marsikje preraslo v lepo, praznično prireditev, ravno na dan slovenske samostojnosti in enotnosti, ne bo.

Razlog je znan - koronavirus ter številni ukrepi za ustavitev širjenja epidemije.

»Seveda moramo ukrepe spoštovati in v šentjernejski fari ne bo povorke in ne uradnega blagoslova. Bom pa maševal kot vedno ob 10. uri v podružnični cerkvi sv. Frančiška Ksaverja v Dolenji Stari vasi in če bo kak konjenik morda prišel, bo dobil blagoslov,« pove šentjernejski župnik g. Anton Trpin.

Potem morda tradicija blagoslova konj tu ne bo prekinjena. V šentjernejskem koncu so namreč še posebej ponosni, da v Dolenji Stari vasi beležijo najstarejše takšno žegnanje v Sloveniji in letos bi bilo že 162. po vrsti. Običaj ljudje niso opustili niti med vojnama, čeprav so takrat prireditev pripravili v manjšem obsegu in včasih tudi naskrivaj.