Slovenski kmet za gorivo 25 tisoč evrov več. Koliko stane liter pri sosedih
Tadeja Lepoša
4. 9. 2026, 05.30
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja
Prekmurskemu kmetu je račun za gorivo v zadnjem času poskočil s 50 na 75 tisoč evrov. Kako drago tankajo kmetje čez mejo in zakaj Slovenci opozarjajo na konkurenčnost?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za gorivo so še pred časom odšteli okoli 50 tisoč evrov na leto, danes jih enaka količina stane približno 75 tisoč. Takšen je račun večje prekmurske kmetije, kjer obdelujejo več kot 300 hektarjev njiv. Višje cene goriva pa niso le vprašanje večjih stroškov: kmetje opozarjajo tudi na slabšo konkurenčnost v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami.
Kaj podražitve pomenijo v praksi, kaže primer Danila Meolica iz Bakovec. Poleg prašičereje se ukvarjajo tudi s poljedelstvom. Obdelujejo približno 340 hektarjev njiv, na katerih med drugim pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen in oljno ogrščico.
Ob visokih cenah goriva in njihovem vplivu na stroške kmetijske proizvodnje zdaj dodatno pomoč le napoveduje tudi država.
Na leto porabijo približno 50 tisoč litrov goriva. Če so zanj prej odšteli okoli 50 tisoč evrov, jih danes enaka količina stane približno 75 tisoč evrov. Strošek goriva se jim je tako povečal za približno polovico.
Že dodatnih deset centov pri litru bi pri takšni letni porabi pomenilo približno 5.000 evrov dodatnega stroška.
"To je velik strošek, ki ga ne moremo prevaliti na nikogar. Te podražitve moramo nositi sami, s traktorji pa moramo delati naprej," opozarja Meolic.
A še huje kot podražitev goriva je kmete prizadela suša, ki je v nekaterih delih Pomurja pridelek povsem uničila.
Kot enega večjih problemov izpostavlja konkurenčnost slovenskih kmetov. Kmet v Sloveniji tanka dražje kot pri južnih sosedih.
"Na Hrvaškem je gorivo približno 20 centov cenejše, na koncu pa smo na istem trgu in svoje pridelke prodajamo po enakih cenah. Tako težko ostajamo konkurenčni," pravi.
Kje je meja, pri kateri se ob tako visokih stroških zemlje ne splača več obdelovati? Meolic pravi, da je na to težko odgovoriti. Kmetijske proizvodnje namreč ni mogoče preprosto ustaviti, ko stroški postanejo previsoki.
"Mi moramo delati. Imamo prašiče, ki jih je treba nahraniti. Sredi leta se ne moremo ustaviti in reči, da je zdaj konec. Nismo podjetje, ki ga danes zapreš in čez teden dni ponovno odpreš."
A še huje kot podražitev goriva je pomurske kmete letos prizadela suša, ki je ponekod pridelek koruze povsem uničila.
"To je bistveno večji izpad in nas bo prizadel bolj kot gorivo, čeprav se je to podražilo za 40 do 50 odstotkov," pravi Meolič.
Manjši pridelek koruze lahko sproži nove težave. Meolic pričakuje, da bo koruza zaradi letošnje suše dražja, kar bo povečalo tudi stroške prašičereje. Tem se hkrati pridružujejo dražji energenti in višji stroški dela.
Za koliko tankajo kmetje v soseščini?
V Sloveniji liter kmečke nafte trenutno stane 1,412 evra. Med sosednjimi državami je cenejša le na Hrvaškem, kjer liter tako imenovanega modrega dizla stane 1,21 evra. V drugih sosednjih državah je gorivo za kmete nekoliko dražje, precej pa se razlikujejo tudi sistemi, s katerimi države kmetom blažijo stroške.
Ob visokih cenah goriva in njihovem vplivu na stroške kmetijske proizvodnje zdaj dodatno pomoč le napoveduje tudi država.
V Avstriji posebnega "kmečkega dizla" po nižji ceni na črpalkah ne poznajo. Kmetje gorivo kupujejo po običajni ceni, ki znaša 2,05 evra za liter, nato pa so upravičeni do povračila dela stroškov. Po poenostavljenem izračunu bi tako liter goriva avstrijskega kmeta po upoštevanju povračila stal okoli 1,90 evra. Povračilo se sicer izračuna glede na vrsto in obseg obdelovalnih površin ter normirano porabo goriva na hektar, navaja avstrijsko ministrstvo.
Podoben sistem imajo na Madžarskem. Tudi tam kmetje nimajo posebnega cenejšega goriva, temveč lahko za dizel, porabljen v kmetijstvu, uveljavljajo vračilo dela trošarine. Trenutno vračilo za upravičeno gorivo znaša 114 forintov na liter in je omejeno na največ 97 litrov dizla na hektar na leto.
Ob ceni dizla 659 forintov za liter in vračilu 114 forintov na liter bi gorivo madžarskega kmeta po poenostavljenem izračunu stalo približno 545 forintov oziroma okoli 1,49 evra za liter.
Drugače je v Italiji, kjer imajo kmetje na voljo ugodnejši dizel. Njegova cena se razlikuje glede na del države. Konec avgusta je pri dobavah do 2.000 litrov na severu Italije v povprečju znašala 1,517 evra za liter, v osrednjem delu države 1,459 evra, na jugu pa 1,435 evra za liter.
Država napoveduje pomoč
Medtem ko se slovenski kmetje spoprijemajo z višjimi stroški goriva, država napoveduje ukrep, s katerim bi del tega bremena ublažila.
Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je napovedal interventni zakon za pomoč kmetom in avtoprevoznikom. Shemo naj bi izvajal Borzen, do pomoči pa bi bila upravičena podjetja in kmetje s sedežem v Sloveniji.
Višina subvencije še ni določena. Vrtovec je v sredo pojasnil, da bi država v primeru subvencije v višini 20 centov na liter goriva za ukrep potrebovala približno 40 milijonov evrov na leto. Po njegovi oceni ima Borzen dovolj sredstev, da lahko sodeluje pri blaženju posledic energetske krize.
Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec.
Bo zaradi tega dražja tudi hrana?
Višji stroški kmetov še ne pomenijo, da bi se morala končna cena hrane povečati v enakem razmerju, poudarja Meolic. Delež, ki ga v končni ceni številnih izdelkov predstavlja osnovna kmetijska surovina, je namreč razmeroma majhen.
"Kmet ima pri končnem izdelku zelo majhen delež, približno od pet do deset odstotkov," pravi.
Zaradi suše, dražjih energentov in drugih višjih stroškov je sicer smiselno pričakovati, da se bodo cene izdelkov vzdolž dobavne verige zvišale. A to še ne pomeni, da bo od višje končne cene več dobil tudi kmet. Kot opozarja Meolic, lahko na koncu kljub podražitvam ostane na istem oziroma potegne kratko.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
