Janša razkril ključne prioritete Slovenije v pogajanjih o proračunu EU
Predsednik slovenske vlade je po srečanju s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo na Brdu pri Kranju povedal, kaj bodo v pogajanjih o dolgoročnem proračunu EU (MFF) za obdobje 2028-34 za Slovenijo ključne prioritete.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
"Kar se nas tiče, je jasno, da so tukaj ključne prioritete ali pa ključni izzivi, na katere države članice, vključno s Slovenijo, odgovarjamo tudi s sedemletnim finančnim načrtom, prehranska varnost, energetska varnost, kibernetska varnost, pa tudi obramba kot taka," je po srečanju s Costo povedal Janša.
Med preostalimi prednostnimi nalogami, ki se morajo odražati v prihodnjem MFF, pa so po njegovih besedah še gospodarska konkurenčnost, inovacije in industrijska transformacija. Če se namreč ne ustvarja nova vrednost oziroma če ni denarja, tudi za prej naštete prioritete ni dovolj virov, je dejal. "Če potegnemo črto, oboje skupaj zagotavlja prvič varnost in drugič pogoje za normalen razvoj," je poudaril premier.
Izpostavil je pomen evropske kohezijske politike, ki po njegovem mnenju prispeva tudi k enotnosti znotraj Evropske unije ter izkoriščanju potencialov, ki jih imamo. Glede tako imenovanih novih lastnih virov financiranja evropskega proračuna je Janša povedal, da morebitno znižanje deleža pobranih carin, ki pripade državam članicam, ni v interesu Slovenije. Pri tem sicer ni želel postavljati tako imenovanih rdečih črt oziroma govoriti o stališčih, pri katerih Slovenija v pogajanjih ni pripravljena popustiti.
Vse države razumejo eno stvar
Predsednik Evropskega sveta, ki je približno na polovici svoje turneje po prestolnicah EU, je pojasnil, da tudi drugi voditelji v nasprotju s pogajanji o trenutno veljavnem MFF tokrat ne postavljajo rdečih črt. Med skupnimi prednostnimi nalogami EU je izpostavil konkurenčnost evropskega gospodarstva, obrambo, varnost in odpornost, pri čemer pa po njegovih navedbah vse članice razumejo, da je treba ohraniti evropsko kohezijsko in skupno kmetijsko politiko.
Glede črpanja sredstev iz evropskega sklada za konkurenčnost, do katerih bi lahko imela manjša podjetja in raziskovalni inštituti zaradi tako imenovanega merila odličnosti otežen dostop, pa je poudaril, da pri odličnosti "ne moremo govoriti o dveh, treh ali štirih državah". "Govoriti moramo o 27 državah članicah," je dejal. "Govorimo o nemškem avtomobilu, rezervni deli pa so izdelani v državah, kot sta Slovenija in Portugalska, pa tudi povsod drugod," je ponazoril Costa.
EU kot nogometni PSG
Kot je povedal, je treba vzpostaviti resnično evropske dobavne verige, spodbujati konzorcije podjetij in raziskovalne mreže, da bi lahko izkoristili ves evropski talent, ki ga EU potrebuje za okrepitev konkurenčnosti. Pri tem je za zgled postavil lanskega zmagovalca lige prvakov iz Francije Paris-Saint Germain, ki ne more igrati zgolj s francoskimi nogometaši, ampak potrebuje tudi igralce iz drugih držav.
Costa je tako zaključil drugi teden svoje turneje po evropskih prestolnicah, na kateri s predsedniki vlad in držav članic razpravlja predvsem o prihodnjem dolgoročnem proračunu unije. Voditelji morajo dogovor po njegovih besedah skleniti do konca leta, saj bi lahko drugače v začetku leta 2028 prišlo do motenj v evropskem financiranju.
Janša je dejal, da je glede na potek pogajanj in njihovo vodenje s strani predsednika Evropskega sveta optimističen, da jim bo to tudi uspelo.
Sogovornika sta med drugim govorila še o širitvi EU, pri čemer se je Costa Sloveniji zahvalil za neomajno podporo približevanju uniji držav Zahodnega Balkana, pa tudi Ukrajine in Moldavije.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
