"Sindikati z zaviranjem zakona ljudem odžirajo tisto, kar bi lahko dobili"
Vodstva šestih reprezentativnih sindikalnih central so na Upravni enoti Ljubljana oddala podpise za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Kaj prinaša ta zakon?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sindikalne centrale so danes začele zbirati podpise za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Prepričane so, da je zakon škodljiv in pomeni razgradnjo socialne države. Vsaj 40.000 podpisov volivcev morajo zbrati do vključno 5. oktobra.
Pričakujejo, da bodo podpise zbrali prej kot v 35 dneh
Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk je dejala, da se je zbiranje podpisov po državi »začelo zelo dobro«. »Računamo, da bomo že danes zbrali nekaj tisoč podpisov in da bomo v naslednjih dneh nadaljevali s polnim tempom,« je pojasnila. Kot pričakuje, bodo potrebno število podpisov zbrali bistveno prej kot v 35 dneh, kolikor jih imajo na voljo.
Za dvig plač vsem, ki delajo
Ponovila je, da zakon daje le peščici tistih z najvišjimi plačami. »Ni res, da sindikati nasprotujemo dvigu plač. Mi se seveda borimo za dvige plač, tudi za višje neto plače, ampak za vse, ki delajo v tej državi, ne samo za tiste, ki že tako zaslužijo več kot 7500 evrov,« je podčrtala.
Večini interventni zakon jemlje
Veliki večini pa zakon jemlje, je nadaljevala. »Jemlje javna sredstva, iz katerih se financira javno šolstvo, javno zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in vse druge javne storitve v državi, ki jih nujno potrebujemo in zaradi katerih je Slovenija po blaginji med desetimi najuspešnejšimi državami na svetu,« je utemeljila.
»To ne pomeni, da čisto vsak v tej državi živi izjemno dobro, a naloga oblasti bi morala biti, da skupaj v pogajanjih z nami ugotovi, kateri so še tisti manki, ki jih je treba nasloviti, da bo kakovost življenja ljudi v tej državi kar se da dobra, da se bo izboljševala,« je menila.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je včeraj opozoril, da je pravi namen zakona poseg v solidarnost in socialno državo. »Da bi se načelo tisto, kar je Slovenijo pripeljalo med deset držav z največjo kakovostjo življenja,« še pravi izkušeni sindikalist.
Opozicija podpira sindikate
K zbiranju podpisov so pozvale tudi opozicijske stranke in stranka Prerod.
Sajovic: Velik davčni odpustek za najbogatejše
Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic je ocenil, da interventni zakon ni razvojni, »ravno nasprotno, je razkrojni«. Naštel je številne pomanjkljivosti zakona. »Namesto, da bi tisto, kar je v družbi, razdelili pošteno, daje prednost in privilegij najbogatejšim. Tistim s plačo nad 7500 evrov daje velik davčni odpustek,« je o socialni kapici povedal Sajovic in omenil še »amerikanizacijo zdravstva«, prisilno upokojevanje in dodatno pomanjkanje na stanovanjskem področju.
Hot: Globok poseg v temelje socialne države
V SD se priključujejo pobudi in bodo aktivno sodelovali pri zbiranju podpisov. Vodja poslanske skupine SD Meira Hot je omenila, da zakon »globoko posega v temelje socialne države«. Na referendumu se bodo po njeni oceni ljudje odločali o tem, kakšen razvoj želijo. »Takšnega, ki bo koristil večini ljudi ali takšnega, ki bo koristil le ozkemu krogu najbolje plačanih,« meni Hot, ki dodaja, da je zelo problematično tudi sprejemanje takšnega omnibus zakona, ki vsebuje ukrepe iz različnih področjih.
Sukič: Siromašenje zdravstvene in pokojninske blagajne
Nataša Sukič iz Levice je poudarila, da gre za temeljna vprašanja, v kakšni družbi želimo živeti. Socialna država temeljni na solidarnosti, da v skupne blagajne prispevamo vsi, interventni zakon pa to logiko grobo obrača na glavo, pravi Sukič in našteje, da gre za privilegije (socialna kapica kot privilegij za bogate), izčrpavanje in siromašenje zdravstvene in pokojninske blagajne, odpiranje vrat privatizaciji zdravstva ter neposreden napad na delavce.
Obljubljajo nižje davke, ugodnejše okolje za malo gospodarstvo
Interventni zakon je nastal v »laboratoriju« strank Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus, Demokrati in Resnica. V enem dokumentu združuje vrsto ukrepov.
Avtorji predlagajo nižji davek na dodano vrednost za osnovna živila in nekatere energente. Zakon naj bi hkrati prenesel sistemske rešitve za ugodnejšo obravnavo malega gospodarstva, spremenil obdavčitev normirancev ter posegel v socialne prispevke, zdravstvo in pokojninski sistem.
Overjen podpis v podporo razpisu referenduma o interventnem zakonu bo prispeval predsednik DZ in prvak Resnice ter eden od predlagateljev zakona Zoran Stevanović. Kot je dejal v izjavi za javnost, bi bil to referendum o zdravem razumu. "Interventni zakon je nekaj najboljšega, kar je do zdaj doletelo Slovenijo," verjame.
Trojček: Zakon ničesar ne jemlje
Da zakon ničesar ne jemlje, temveč vsakomur nekaj daje, vztrajajo v trojčku NSi, SLS in Fokus. "Samo v Sloveniji sindikati branijo svoje privilegije, ne delavskih pravic. Samo v Sloveniji sindikati blokirajo rešitve, dobre za ljudi. In samo v Sloveniji sindikati nasprotujejo nižjim davkom in višjim plačam," je dejal poslanec NSi Aleksander Gungl.
Kot je nadaljeval, so razočarani, ko opazujejo hujskanje ene družbene skupine proti drugi, nevoščljivost, branjenje statusa quo in boj za ohranjanje privilegijev, "medtem ko bi od sindikatov pričakovali boj za delavce in razvoj države". "To pomeni samo eno - vrniti nas želijo v nek drug čas, verjetno v socializem, kjer bomo vsi v enaki revščini brez priložnosti," je bil oster.
Zavadlav Ušaj: Zakon vsakomur nekaj prinaša
Vodja poslanske skupine Demokratov Elena Zavadlav Ušaj je pisanje in ravnanje sindikatov označila za žalostno. "So proti zakonu, ki podpira razvoj," je v izjavi za medije dejala Zavadlav Ušaj. Predstavnikom delojemalcev, ki trdijo, da bi imeli korist od zakona le najbogatejši, je ob tem očitala zavajanje, saj da zakon v resnici vsakomur nekaj prinaša. Sindikati s tem, ko zavirajo zakon, ljudem odžirajo tisto, kar bi lahko dobili, je dodala.
Ne glede na vse je poslanka optimistična, da bodo referendum, če bo do njega prišlo, dobili. "Kajti nagovarjali bomo ljudi in jim prikazali, kaj bodo izgubili, če zakon ne bo sprejet," je napovedala.
Razvojna kapica kot dodatek za tiste, ki zaslužijo največ
Med bolj odmevnimi ukrepi je uvedbo razvojne kapice, ki bi omejila najvišjo osnovo za plačilo prispevkov pri 7500 evrih bruto. Uvedba razvojne ali socialne kapice je dolgoletna želja dela gospodarstva in strank na slovenski desnici. Argumenti za so vedno podobni: nujen ukrep za konkurenčnost in razvoj, saj da imamo trenutno previsoko obdavčitev dela visoko kvalificiranih kadrov, beg talentov v tujino in posledično slabšo konkurenčnost Slovenije.
Sindikati in levo usmerjene stranke načrtu nasprotujejo. Po njihovi oceni bi ukrep koristil predvsem najbogatejšim (menedžerjem) in ne toliko strokovnjakom, hkrati pa bi povzročil zmanjšanje prihodkov v blagajne socialnega zavarovanja, oslabil proračun, posledično pa bi lahko prišlo do zmanjšanja obsega socialnih pravic, trpele bi lahko tudi pokojnine in javno zdravstvo.
Avtomatično v penzijo, potem pa možnost dela in polna pokojnina
Za razburjenje je povzročila tudi načrtovana sprememba pri upokojevanju. Ob izpolnitvi pogojev za upokojitev se uveljavlja avtomatično prekinitev pogodbe o zaposlitvi, hkrati pa dopušča možnost skleniti novo pogodbo. V primeru nadaljevanja delovne aktivnosti bi imeli upokojenci možnost prejemati polno pokojnino.
Milijonska luknja, ki bo ogrozila pokojninsko in zdravstveno blagajno
Nasprotniki interventnih ukrepov opozarjajo, da bo takšen omnibus zakon v javne finance izvrtal luknjo v vrednosti vsaj ene milijarde evrov, pri čemer avtorji ne ponujajo jasnih rešitev za njeno zapolnitev. Sindikati ocenjujejo, da izpad prihodkov neposredno ogroža stabilnost pokojninske in zdravstvene blagajne.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
