Tudi če interventni zakon na referendumu pade, to ne bo zamajalo vlade
Referendum o interventnem zakonu bo preizkus ukrepov in vlade Janeza Janše, ocenjujeta komentatorja Tanja Starič ter Marinko Banjac.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Novinarka in politična komentatorka Starič ter profesor in politični analitik Banjac se strinjata, da bo referendum o interventnem zakonu o razvoju Slovenije tako referendum o ukrepih, ki jih zakon prinaša, kot tudi o vladi Janše. A četudi zakon na referendumu pade, to po njuni oceni ne bo zamajalo vladne koalicije.
Referendum bo po mnenju analitikov v prvi vrsti usmerjen v ukrepe. Navsezadnje gre za ukrepe, ki ljudi neposredno zadevajo, ne glede na njihovo politično orientacijo, izpostavlja Starič. Tudi ne dvomi, da pobudnikom referenduma zdaj znova ne bo uspelo zbrati dovolj podpisov. Sindikati pa so po mnenju Banjca že v prvi fazi zbiranja podpisov dokazali, da je v javnosti kar nekaj nasprotovanja zakonu.
Hkrati bo referendum tudi tehtanje Janševe vlade, sta se strinjala v pogovoru za STA. Banjac ob tem opozarja, da bodo v kampanji različne strani želele prikazati svojo interpretacijo vsebine zakona, tako se bodo ljudje odločali tudi po politični liniji - glede na to, katero stranko podpirajo.
Politične posledice in preizkus legitimnosti koalicije
Neuspeh koalicije ne bo zamajal, pomenil pa bi, da je vlada izgubila nekaj legitimnosti, menita. S političnega vidika je po mnenju Starič pomembno, da koalicija pol leta po volitvah pokaže, da ima podporo. Zato je pričakovati, da bo se bo intenzivno vključila v kampanjo in skušala doseči, da bo zakon uveljavljen. V nasprotnem primeru bo načeta njena verodostojnost in politična moč.
Tudi manjših strank koalicije, kot so Demokrati in Resnica, padec zakona ne bo zamajal. "Zavedajo se, da je v igri tudi njihovo politično preživetje in same ne bodo sprožale politične krize," je dejal. Vse niti ima v tem primeru v rokah premier Janša, partnerji pa bodo v vsakem primeru zagovarjali, da mora vlada delati naprej, je dodal.
Starič opozarja, da je za koalicijo pomembno tudi, da izpolni predvolilne obljube. Če bo zakon padel in enaki ukrepi ne bodo smeli biti sprejeti v enem letu, bo to pomenilo, da bo imela vlada zvezane roke pri glavni predvolilni zavezi - da bo znižala obremenitve gospodarstva in lastnikov kapitala ter zvišala plače državljanov. Vlada bi tako predvolilne obljube lahko začela izpolnjevati šele v tretjem letu mandata, kar sicer ob trdni koaliciji ne bo težava. Banjac sicer meni, da bo koalicija ta vsebinska področja tako ali drugače pripeljala v veljavo, morda tudi z "obvodnimi zakonodajnimi predlogi".
Interventni zakon bi javno blagajno po nekaterih ocenah stal milijardo evrov. Ob tem pa predlog rebalansa letošnjega proračuna že predvideva dodatnih 700 milijonov evrov odhodkov. "Če sklepamo cinično, bi vsaj finančnemu ministru ustrezalo, da ta zakon ne bi bil sprejet, ker predvideva precej nižje prihodke v proračun," je dejala Starič. Paradoksalno je, da ravno vlada, ki sistematično opozarja na luknje na ministrstvih, ne sliši opozoril sindikatov in strokovnjakov, ki opozarjajo na finančne posledice zakona, izpostavlja Banjac.
Finančni vidik in opozorilo ustavnega sodišča
Starič je to ponazorila z zgodbo nekdanjega predsednika vlade Janeza Drnovška o treh pismih, ki jih odhajajoči premier pusti nasledniku. V prvem mu svetuje, naj za nastalo krizo okrivi prejšnjo vlado, v drugem, naj okrivi mednarodne okoliščine, v tretjem pa, naj začne pisati tri pisma nasledniku. "Zdaj smo v fazi prvega pisma, za vse bo kriva prejšnja vlada," pravi. Po mnenju Banjca pa je zelo pomembno opozorilo, da se na ta način z državnimi sredstvi ne gre igrati.
Hujših posledic za gospodarstvo sicer ne pričakujeta. Podatki kažejo, da slovenskemu gospodarstvu vendarle ne gre tako slabo, da bi bilo odvisno od teh ukrepov, opozarja Starič. Gospodarstvo si želi predvsem predvidljivo okolje, prejšnji vladi pa je zamerilo nenadne odločitve, kot je bila božičnica, je dodala. Banjac je spomnil, da so tedaj gospodarstveniki napovedovali zlom sistema, pa se je to po njegovih besedah izkazalo za "strašenje in pravljice".
Po njegovi oceni lahko odločitev ustavnega sodišča, da dopusti referendum, razumemo tudi kot klofuto. A ne toliko za klofuto vsebini zakona, kot pa načinu delovanja koalicije. "Pomembno sporočilo ustavnih sodnikov je, da je pravica participacije državljanov neodtujljiva in da se je ne sme kratiti," je poudaril. Predlagatelji zakona bodo tako morali premisliti o načinu delovanja in nedemokratičnih praksah, je dodal.
Zrela politika bi po besedah Starič to odločitev ustavnega sodišča razumela kot opozorilo, da so omnibus zakoni slabi, sploh brez javne razprave. "Ampak dvomim, da bo naša politika razumela to sporočilo," je pristavila. Spomnila je, da sta obe vladi že v začetku z omnibusi razveljavljali ukrepe prejšnje vlade. Meni, da bi vlada ukrepe iz tega zakona lahko zelo mirno spravila skozi redno proceduro v prvem letu vladanja in referenduma sploh ne bi bilo.
V jeseni pričakuje neusmiljeno politično bitko in reprizo spomladanskega dogajanja. "Tudi opozicija bo skušala opraviti popravni izpit," je dodala. Interventni zakon o razvoju Slovenije je po njenem mnenju treba gledati predvsem kot spričevalo te vlade. Če prestane referendum, bo to uspeh vlade in predvsem zasluga SDS. Če zakon na referendumu pade, pa to ne bo nujno uspeh opozicije, ampak v prvi vrsti sindikatov in civilne družbe oz. pobudnikov referenduma. Sindikati se ob tej vladi počutijo približno tako, kot se je gospodarstvo ob prejšnji, zato pričakuje, da bodo zelo aktivni.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
