Manj prispevkov za najvišje plače: Komu koristi razvojna kapica?
Osnovna ideja razvojne kapice je, da bi pocenili stroške dela za vrhunske strokovnjake in raziskovalce. Kje postaviti mejo in kolikšen bi bil izpad prihodov v proračunu?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pred dnevi je desni trojček strank (Demokrati, združeni NSi, Fokus, SLS in Resnica) v svoj interventni zakonski predlog vključil tudi uvedbo razvojne kapice, ki bi omejila najvišjo osnovo za plačilo prispevkov pri 7500 evrih bruto.
Razvojna kapica je tudi med nizom ukrepov, ki jih je novi vladi, kakršna koli že bo, predlagala Gospodarska zbornica Slovenije. Kapico na socialne prispevke bi z letom 2027 določili pri štirikratniku povprečne bruto plače, nato pa postopoma do leta 2030 znižali na 2,5-kratnik povprečne plače.
Gospodarstvo za, sindikati proti
Uvedba razvojne ali socialne kapice je dolgoletna želja dela gospodarstva in strank na slovenski desnici. Argumenti za so vedno podobni: nujen ukrep za konkurenčnost in razvoj, saj da imamo trenutno previsoko obdavčitev dela visoko kvalificiranih kadrov, beg talentov v tujino in posledično slabšo konkurenčnost Slovenije. Sindikati in levo usmerjene stranke načrtu nasprotujejo. Po njihovi oceni bi ukrep koristil predvsem najbogatejšim (menedžerjem) in ne toliko strokovnjakom, hkrati pa bi povzročil zmanjšanje prihodkov v blagajne socialnega zavarovanja, oslabil proračun, posledično pa bi lahko prišlo do zmanjšanja obsega socialnih pravic, trpele bi lahko tudi pokojnine in javno zdravstvo.
Kdo bi bil na boljšem?
Koncept je preprost. S socialno kapico, kjer bi bila meja na primer postavljena pri 7500 evrih bruto, se prispevke plačuje do tega zenska. Kar je nad 7500, ni obremenjeno s prispevki. Kdor ima recimo 10.000 evrov bruto plače, bi mu ostalo 2500 evrov, od katerih prispevki ne bi bili obračunani.
Ideja ni nova. Uvedba razvojne ali socialne kapice je dolgoletna želja dela gospodarstva in strank na slovenski desnici. Že leta 2010 so delodajalske organizacije predlagale, da bi bili zneski nad 3400 evrov bruto na mesec oproščeni prispevka za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Načrtu so nasprotovali sindikati in vlada Boruta Pahorja je od ideja odstopila. Tudi zaradi predvidenega visokega letnega izpada prihodkov od plačila prispevkov (235 milijonov evrov).
Delodajalci so leta 2016 ob pripravi mini davčne reforme v času vlade Mira Cerarja predlagali razvojno kapico pri 3,5-kratniku povprečne bruto plače, kar bi takrat zneslo približno 5400 evrov bruto. Gospodarska zbornica Slovenije bi nastavila mejo pri dvakratniku povprečne bruto plače oziroma pri okrog 3000 evrih.
Leta 2018 so v Klubu slovenskih podjetnikov SBC predlagali, da bi razvojna kapica v prvem koraku znašala 4000 evrov bruto na mesec, nato pa bi se postopoma znižala do dvakratnika povprečne plače.
O razvojni kapici so razmišljali tudi v strankah.
Janševa vlada je leta 2020 v sklopu zakona o debirokratizaciji predlagala uvedbo socialne kapice pri višini 6000 evrov bruto plače. Sindikati so uvedbi nasprotovali. Ker zamisel ni imela dovolj podpore, so jo umaknili iz predloga zakona.
V Avstriji meja pri približno 6000 evrih
Večini evropskih držav pozna določeno obliko socialne kapice. V Nemčiji in Avstriji se plačujejo prispevki do določene višine plače. V Avstriji je denimo enotna socialna kapica postavljena pri približno 6000 evrov bruto mesečne plače.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
