Diploma, služba, a brez svojega stanovanja: Zakaj mladi ostajajo doma?
Slovenski mladi so izobraženi in zaposljivi, a do samostojnega življenja prihajajo vse pozneje. Stanovanja in negotovo delo ostajajo ključne ovire.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ob mednarodnem dnevu mladih podatki kažejo dvojno sliko Slovenije. Mladi so dobro vključeni v izobraževanje, njihova brezposelnost je pod evropskim povprečjem, Slovenija pa ima enega najnižjih deležev mladih, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje. Hkrati je mladih bistveno manj kot ob osamosvojitvi, skoraj 80 odstotkov jih še vedno živi s starši, njihova pot do samostojnega življenja pa se podaljšuje.
12. avgust je mednarodni dan mladih. Generalna skupščina Združenih narodov ga je razglasila leta 1999, z njim pa opozarja na vprašanja, ki zadevajo položaj mladih, njihove priložnosti in njihovo vlogo v družbi. Letošnja tema »Različni konteksti, skupne želje« poudarja, da imajo mladi kljub različnim življenjskim okoliščinam številne skupne cilje – dostojno delo, kakovostno izobraževanje, sodelovanje pri odločanju, dostojanstvo in trajnostno prihodnost.
Na vse to so pri Mladinskem svetu Slovenije (MSS) opozorili tudi na novinarski konferenci, na kateri so med drugim javnosti predstavili mnenjski dokument mladinskega sveta o participaciji mladih, ki združuje ključne predloge za nadaljnji razvoj področja. Hkrati so izpostavili osrednja sporočila organizacij in institucij, ki delajo z mladimi, in odprli prostor za zgodbe mladih iz različnih okolij.
Opozorili so na pomen vključevanja mladih v odločitve, ki vplivajo na njihovo prihodnost. Kot poudarjajo, o mladih ne bi smeli odločati brez mladih. Med področji, pri katerih je njihovo sodelovanje še posebej pomembno, izpostavljajo stanovanjsko problematiko, gradnjo študentskih domov in študentsko delo.
Mladinski svet Slovenije ob letošnjem mednarodnem dnevu mladih v ospredje postavlja participacijo mladih. Njihovo sporočilo je jasno: o mladih ne bi smeli odločati brez mladih.
Mladi predstavljajo vse manjši del prebivalstva
Podatki Statističnega urada RS kažejo, da se je število mladih v Sloveniji v zadnjih desetletjih močno zmanjšalo. V začetku letošnjega leta je bilo v starostni skupini od 15 do 29 let 328.771 ljudi, kar je 27,1 odstotka manj kot leta 1991.
Ob osamosvojitvi so mladi predstavljali 22,5 odstotka prebivalstva, danes pa njihov delež znaša le še 15,4 odstotka. Največji delež mladih med prebivalstvom živi v osrednjeslovenski statistični regiji, kjer predstavljajo 17,6 odstotka prebivalcev, najmanjši pa v pomurski regiji, kjer jih je 12,5 odstotka.
Slovenija je po deležu mladih tudi med državami z najmanjšim deležem mladega prebivalstva v Evropski uniji. Lani je ta znašal 15,4 odstotka, medtem ko je bilo povprečje EU 16,4 odstotka.
Skoraj polovica mladih ima srednješolsko izobrazbo
Na področju izobraževanja so podatki precej bolj spodbudni. Med mladimi, starimi od 15 do 29 let, jih je imelo lani 46,6 odstotka dokončano srednješolsko izobrazbo, 35,1 odstotka osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 18,2 odstotka pa višje- ali visokošolsko izobrazbo.
Ker se precejšen del mladih v tej starostni skupini še izobražuje, je slika pri 29-letnikih drugačna. Med njimi jih ima 39,2 odstotka višje- ali visokošolsko izobrazbo, 51,1 odstotka srednješolsko, 9,7 odstotka pa največ osnovnošolsko izobrazbo.
V šolskem letu 2025/26 je bilo v srednje šole v Sloveniji vpisanih 86.624 dijakov in dijakinj. Največ, 46,8 odstotka, jih je obiskovalo srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje, 34,4 odstotka srednje splošno izobraževanje, 18,8 odstotka pa nižje in srednje poklicno izobraževanje.
Pri izbiri področij ostajajo opazne razlike med spoloma. Med dijaki je bilo najbolj priljubljeno področje tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva, ki ga je izbralo 43,4 odstotka dijakov. Med dijakinjami je bilo s 43 odstotki najbolj priljubljeno področje splošnih izobraževalnih programov.
Slovenija pri terciarnem izobraževanju skoraj na vrhu EU
Posebej izstopa vključenost mladih v terciarno izobraževanje. Lani je bilo vanj vključenih 49 odstotkov mladih, starih od 20 do 24 let. Višji delež je imela samo Grčija, kjer je znašal 49,4 odstotka, povprečje EU pa je bilo 36,7 odstotka. Slovenski delež se je v primerjavi s predlanskim letom povečal s 46,9 na 49 odstotkov.
Tudi pri deležu mladih, ki niso vključeni niti v izobraževanje oziroma usposabljanje niti niso zaposleni, je Slovenija med uspešnejšimi državami. Med 15- do 29-letniki je bilo lani 7,6 odstotka takšnih mladih, kar je precej pod povprečjem EU, ki je znašalo 11 odstotkov. Manjši delež sta imeli le Nizozemska s 5,3 odstotka in Švedska s 5,9 odstotka.
Brezposelnost mladih pod evropskim povprečjem
Na trgu dela je slika nekoliko bolj mešana. Stopnja delovne aktivnosti mladih med 15. in 29. letom je bila lani 47,1-odstotna, medtem ko je povprečje EU znašalo 49,1 odstotka. Pri brezposelnosti je Slovenija uspešnejša. Stopnja brezposelnosti mladih je znašala 8,7 odstotka, evropsko povprečje pa 11,7 odstotka.
Predstavniki zavoda Nefiks ob tem opozarjajo, da nizka brezposelnost še ne pomeni, da je vstop mladih na trg dela brez težav. Mladi ob zaključku šolanja iščejo službe, ki jim omogočajo finančno varnost in osebni razvoj, vendar se pogosto srečajo z negotovimi in slabše plačanimi oblikami dela.
»Prva služba ne sme postati prva izkušnja s prekarnostjo,« opozarjajo. Negotove oblike dela lahko namreč vplivajo tudi na poznejše osamosvajanje, reševanje stanovanjskega vprašanja in načrtovanje družine.
Skoraj 80 odstotkov mladih še vedno živi s starši
Prav stanovanjska situacija ostaja ena največjih ovir na poti mladih v samostojnost. Lani je v Sloveniji s starši živelo kar 79,9 odstotka mladih, starih od 16 do 29 let. Med mladimi moškimi je bil delež še višji, 83,2 odstotka, med ženskami pa 76,1 odstotka. Povprečje EU je znašalo 68,5 odstotka.
Mladi se v Sloveniji od staršev odseljujejo tudi pozneje kot v večini Evrope. Povprečna starost ob odselitvi iz starševskega doma je bila 28,8 leta, povprečje EU pa 26,3 leta. Ženske so se odselile pri povprečno 27,5 leta, moški pa pri 30 letih. Na Finskem so se mladi od staršev odselili že pri povprečno 21,3 leta, medtem ko je bila na Hrvaškem povprečna starost ob odselitvi 31,5 leta.
Mladi so manj izpostavljeni revščini, a zaostajajo pri digitalnih veščinah
Med spodbudnejšimi podatki je stopnja tveganja revščine. Med mladimi, starimi od 18 do 24 let, je bila lani v Sloveniji 8,2-odstotna, medtem ko je pri celotnem prebivalstvu znašala 14,3 odstotka. Slovenija je imela v tej starostni skupini tudi najnižjo stopnjo tveganja revščine v EU, kjer je povprečje znašalo 21,8 odstotka.
Drugačna je slika pri digitalnih kompetencah. Mladi, stari od 16 do 29 let, imajo sicer višjo raven digitalnih veščin kot celotna populacija, vendar Slovenija zaostaja za evropskim povprečjem.
Zelo dobro razvite digitalne veščine ima približno tretjina mladih v Sloveniji, v EU pa 43 odstotkov. Vsaj osnovne digitalne veščine ima pri nas skoraj 65 odstotkov mladih.
Skoraj 70 odstotkov mladih bi odšlo v tujino zaradi boljših priložnosti
Raziskava WIN Worldwide medtem kaže, da so mladi v Sloveniji precej pesimistični glede svoje prihodnosti. Kar 57 odstotkov mladih meni, da imajo manj priložnosti kot njihovi starši, le 32 odstotkov pa jih meni nasprotno. Še posebej zaskrbljujoča je stanovanjska dostopnost: 53 odstotkov mladih ne verjame, da si bo lahko privoščilo lasten dom, medtem ko jih v to verjame le 27 odstotkov.
Tudi pogled na prihodnost države je negativen – 47 odstotkov mladih je pesimističnih, optimističnih pa je nekaj več kot 40 %. Zaradi boljših priložnosti bi se v tujino preselilo skoraj 70 odstotkov mladih, kar kaže na občutek pomanjkanja perspektive v Sloveniji. Raziskava Mediane je bila izvedena januarja 2026 na reprezentativnem vzorcu 1018 odraslih prebivalcev Slovenije.
O mladih ne brez mladih
Statistika tako kaže precej uspešno vključevanje mladih v izobraževanje in razmeroma dobre razmere na trgu dela, hkrati pa opozarja na demografsko krčenje mlade generacije in težjo pot do samostojnega življenja.
»Želimo in zaslužimo si sedeti za mizo, kjer se sprejemajo odločitve za mlade.«
MSS zato poudarja, da pri oblikovanju politik ni dovolj zgolj spremljati podatke o mladih. Mladi morajo biti vključeni tudi v odločanje o rešitvah, ki jih zadevajo. Stanovanja, študentski domovi, dostojno in varno delo ter možnosti za samostojno življenje so vprašanja, pri katerih bodo odločitve danes pomembno vplivale na njihovo prihodnost.
Sporočilo letošnjega mednarodnega dneva mladih je zato preprosto: okoliščine, v katerih živijo mladi, so različne, njihove temeljne želje pa ostajajo podobne. Želijo si kakovostnega izobraževanja, dostojnega dela, možnosti za samostojno življenje in predvsem priložnosti, da sodelujejo pri odločitvah, ki bodo oblikovale družbo prihodnosti. Da bo glas mladih vplival na odločitve, ki oblikujejo njihova življenja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
