»Kje naj vzamem 6000 evrov?« Upokojenka obupana zaradi prenove
Energija je vedno bolj dragocena in nespametna potrata postaja nesmiselna. Zato je potrebno stare stavbe energetsko prenoviti, s tem pa so povezani veliki stroški.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Starejša upokojenka ima okoli 600 evrov pokojnine, kar ji komaj zadostuje za sprotne stroške in življenje. Zdaj so se prebivalci njenega bloka odločili, da bodo energetsko sanirali stavbo in bodo prenovili fasado. S tem naju bi na stanovanje prišlo okoli 6000 evrov stroškov. A kje naj najde ta denar? Gospa je povsem obupana,« je povedala bralka.
Primer, ki v Sloveniji nikakor ni redek, težave, s katerimi se spopadajo upokojenci pa lahko predstavljajo veliko oviro za druge prebivalce.
Zato smo vprašali zbornico za poslovanje z nepremičninami pri GZS, kaj o tem menijo oni.
Slovenija zamuja s prenovami
Boštjan Udovič, direktor te zbornice, je dejal, da se odločitve o prenovah večstanovanjskih stavb sprejemajo demokratično in da so take naložbe del rednega upravljanja in da tudi če je prebivalec proti, mora pri tem sodelovati.
»Z energetskimi prenovami stavb zamujamo, za primere kot ste ga opisali, pa imajo tudi na Ekoskladu namenjeno pomoč socialno ogroženim, ki si stroškov prenove ne morejo privoščiti ali jih ne zmorejo plačati. Tam jim lahko celotne stroške v celoti povrnejo. Zato bi morali uporabiti ta instrument pomoči, a veliko vprašanje ostaja, če za to sploh vedo, tako prebivalci kot upravniki,« je povedal Udovič.
Po njegovo so ravno starejši po svoje bogati, imajo stanovanje, ki je nekaj vredno, a so istočasno njegovi ujetniki saj ga morejo vzdrževati, odgovornost vsakega pa je ravno vzdrževanje. Kakšne bi bile sicer potem naše stavbe, če bi vsi samo dvignili roke nad nepremičnino?
»Zanemarjenost stavbe ali nevzdrževanost je neodgovorna tudi do drugih lastnikov stanovanj v takih stavbah, v tujini gredo celo tako daleč, da prihaja do izvršb, če nekdo ne želi ali ne more plačati strokov vzdrževanja. Slovenija je še zelo socialna ravno z omenjeno pomočjo Ekosklada,« dodaja Udovič.
Financiranje vnaprej je velika težava
Veliko teh hiš je bilo namreč zgrajenih v 70. in 80. letih, pogosto so brez izolacije ali z zelo slabimi materiali. Lastniki po prenovi poročajo o občutno nižjih stroških ogrevanja, pogosto tudi za več kot polovico. Glavni problem pa ostaja financiranje. Prenova hiše lahko hitro stane od 20.000 do 60.000 evrov ali več, česar si številni starejši lastniki ne morejo privoščiti.
Ena večjih težav je seveda v tem, da mora lastnik pogosto stroške najprej plačati sam, subvencijo pa prejme šele pozneje. Za številne upokojence je to praktično neizvedljivo. V zadnjih letih se zato pojavljajo predlogi, da bi država omogočila model prenove brez začetnega vložka, odplačevanja iz doseženih energetskih prihrankov ali uvedla posebne socialne energetske sklade.
Prenove pa so tako rekoč nujne, nekje se lotijo korenitih energetskih prenov, drugje spet manj, največji zagon pri tem smo imeli pred desetimi ali petnajstimi leti in kjer se prebivalci večstanovanjskih stavb lahko dogovorijo, težav ni, a to je bilo v zadnjem času prej izjema kot pravilo. Do leta 2022 so celo zahtevali, da se s prenovo strinja tri četrtine prebivalcev, sicer prenova ni bila mogoča.
Navadna večina zadostuje
Zdaj zadostuje strinjanje navadne večine. Po podatkih ministrstva za okolje so morali uveljaviti to načelo saj so nestrinjanja močno upočasnila energetska prenova zato Slovenija precej zaostaja in imamo še vedno veliko prebivalcev, ki živijo v energetsko potratnih stavbah.
V Sloveniji je po zadnjih podatkih okoli 860.000 stanovanj in približno 550.000 stanovanjskih stavb oziroma objektov za bivanje. Velik delež predstavljajo individualne hiše, kar 450.000 in le 30.000 stavb s tremi ali več stanovanji, vendar pa v teh živi kar 35 odstotkov vseh prebivalcev saj je Slovenija izrazito država lastniških hiš in stanovanj.
Slovenija si je sicer zadala, da bi bilo do leta 2050 prenovljenih približno 74 odstotkov enodružinskih hiš in okoli 91 odstotkov večstanovanjskih stavb. Tako bi morali, če bi želeli doseči ta cilj, na leto obnoviti vsaj tri odstotke javnih in zasebnih stavb.
Večstanovanjske bolje kot individualne stavbe
Večstanovanjske stavbe so v povprečju bolje obnovljene. Zaenkrat naj bi vsaj 40 odstotkov večstanovanjskih stavb že bilo deležno vsaj delne energetsko prenove (fasada, streha ali okna), predvsem zaradi organiziranega upravljanja in lažjega dostopa do subvencij Eko sklada. Pri individualnih hišah je delež nižji. Ocenjuje se, da je celovito prenovljenih le okoli 15 do 20 odstotkov hiš. Velik del teh stavb je bil zgrajen v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko so bili energetski standardi precej nižji in so zato tako rekoč brez izolacije in imajo še vedno zelo slaba okna.
Slovenci smo seveda tudi zelo navezani na svoje nepremičnine, poleg tega imajo družine in otroke ali vnuke, ki bodo nekoč potrebovali streho nad glavo, v vmesnem času pa se stanje nepremičnine lahko zelo slabša.
Kot ena od rešitev, ki bi starejše lahko pripeljala iz tega začaranega kroga, je, da bi seveda potomci bolj aktivno sodelovali pri teh prenovah, ali pa odkup nepremičnine s strani države z istočasno pravico starejšega do prebivanja v tej nepremičnini do smrti. A to je seveda že druga zgodba.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
