Kratek čas do pogorišča:Tako hitro se širi požar (video)
Strokovnjak za požarno varnost Aleš Jug o tem, zakaj se požari v naravi širijo tako hitro, kako pomembna sta veter in naklon terena ter katere napake ljudje najpogosteje počnejo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Požari v naravi se lahko ob visokih temperaturah, suhi vegetaciji in močnem vetru širijo izjemno hitro. Pri njihovem nastanku ima pomembno vlogo tudi človek – po oceni strokovnjaka za požarno varnost Aleša Juga z Zavoda za gradbeništvo je človek povzročitelj približno devetih od desetih požarov v naravnem okolju. Z njim smo se pogovarjali o tem, kaj povzroča hitro širjenje požarov, kako nevarni so cigaretni ogorki, zakaj je ogenj na pobočju še posebej nepredvidljiv in kaj lahko naredimo sami, da požar preprečimo.
Kateri so ključni dejavniki za nastanek in hitro širjenje požara v naravi?
Dejansko lahko govorimo o treh elementih. Prvi je količina gorljive snovi. Te je letos domala povsod po Evropi zelo veliko. Govorimo predvsem o biomasi oziroma vegetaciji, ki je bujna tudi zaradi dokaj mile zime ter vlažne in tople pomladi.
Druga stvar je količina zraka oziroma kisika. Pri požarih v naravnem okolju predvsem govorimo o vetrovih. Ti požari običajno nastajajo in se razvijejo hitreje, če so vetrovi močnejši. Tretji element pa je vir vžiga, pri katerem je običajno prisotna človekova dejavnost.
Pogosto lahko govorimo tudi o tako imenovanem pravilu 30-30-30. Tveganje za požare v naravnem okolju je večje, če imamo temperature nad 30 stopinjami Celzija, relativno vlažnost nižjo od 30 odstotkov in hitrosti vetra nad 30 kilometrov na uro.
Kakšen delež požarov v naravi je posledica človekovega ravnanja oziroma malomarnosti?
Običajno rečemo, da je devet od desetih požarov v naravnem okolju povzročil človek. Tukaj ne moremo vedno reči, da gre za malomarnost, je pa to dejanje, ki je posledica tega, kar počnemo. To je lahko kurjenje pridelkov oziroma ostankov, recimo v kmetijstvu. Potem je tu uporaba mehanizacije v naravnem okolju, ki povzroča iskre. Nevarni so lahko tudi košnja in druga opravila oziroma uporaba opreme, ki lahko iskri. Po drugi strani je res, da je približno četrtina požarov namerno povzročenih.
Kaj pa cigaretni ogorki? So lahko res dovolj za nastanek požara?
Cigaretni ogorki so zagotovo eden od dejavnikov, ki jih moramo upoštevati. Ko cigareto odvržemo, ima njen konec temperaturo okoli 800 do 900 stopinj Celzija. Biomasa v naravnem okolju pa se vžge že pri približno 250 do 300 stopinjah Celzija. To pomeni, da lahko cigareta zaneti požar v naravnem okolju.
Požar lahko zaneti tudi vozilo, ki ima spodaj nameščen katalizator. Če takšno vozilo zapeljemo na suho travo, ima lahko katalizator tik preden smo avto ugasnili na površini še vedno okoli 600 stopinj Celzija. Če je avto dovolj nizek in je trava visoka, jo lahko vžge. Elementov, ki lahko zanetijo požar v naravnem okolju, je torej kar nekaj.
Katere so največje napake, ki jih ljudje počnejo pri kurjenju ali uporabi ognja v naravi?
Zagotovo je ena od napak nezavedanje nevarnosti, ki jo povzročamo s tem, ko kurimo v naravnem okolju, in neupoštevanje predpisov.
Na tem področju imamo uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju. Ta določa, da mora biti kurišče urejeno in vsaj en meter oddaljeno od drugih gorljivih snovi. Obdano mora biti z negorljivimi materiali, kot so kamen, opeka in podobno.
Pomembno je tudi, da ob močnem vetru ne kurimo. Če hitrost vetra v povprečju preseže 20 kilometrov na uro oziroma sunki dosežejo več kot 40 kilometrov na uro, kurjenje v naravnem okolju ni dovoljeno.
Je problem tudi v tem, da je okoli objektov vse več vegetacije?
Vsekakor. Objekti v naravnem okolju imajo zelo pogosto okoli sebe veliko vegetacije. Radi imamo hiše obdane z borovci, brini in podobnim rastlinjem. To je pomemben element tveganja, saj lahko požar iz naravnega okolja hitro preide na objekte.
Če pogledamo širše, je bilo predvsem na slovenskem Krasu nekoč veliko več paše in travnikov kot danes. Veliko teh travnikov je danes zaraščenih. Bilo je tudi več požarnih zidov, danes pa jih je kar nekaj podrtih in uporabljenih za gradnjo objektov. To so elementi, zaradi katerih je danes biomase veliko in ko zagori, lahko gori zelo hitro.
Pripravili ste tudi maketo, s katero prikazujete širjenje požara. Kaj bomo na njej videli (spodnji posnetek in fotografije)?
Maketa simulira naravno okolje. Na njej imamo nekaj rdečega bora, ki je v Sloveniji eden značilnejših iglavcev, nekaj brina in tudi nekaj dreves, narejenih iz lesne volne. To je material, ki ga v požarnem laboratoriju uporabljamo pri nekaterih požarnih testih. Les je naraven material, ki je dovolj suh in lahko dobro ponazori požar v naravnem okolju.
Maketa ima še eno posebnost: je pod naklonom, približno 15 odstotkov. Za požare v naravnem okolju je značilno, da takrat, ko je teren pod naklonom, požar napreduje hitreje. Videli bomo, da bo požar, ko ga bomo začeli z vžigalnikom, verjetno napredoval po tem naklonu navzgor.
Zakaj požar po pobočju gori hitreje?
Ko gorenje poteka v območju krošnje oziroma košatega dela drevesa, sevanje in toplotni tok delujeta na spodnji del drevesa in navzgor. Plamen se dviga, s tem pa se tudi toplotni tok dviga po pobočju in predhodno ogreva vegetacijo oziroma biomaso. Iz te biomase v procesu pirolize izhajajo vnetljivi plini, ki pri lesu dejansko gorijo. To omogoča hiter razvoj požara.
Požar lahko dodatno pospeši tudi veter. Ta lahko plamen nekoliko prevrne. S tem povečamo moč toplotnega toka na biomaso, ki je na tleh, in požar se lahko razvija še hitreje.
Kako pa je mogoče, da požari nastanejo tudi na območjih, kjer je veliko kamenja, denimo v okolici Bovca ali Kranjske Gore?
Velik del slovenskega ozemlja je zelo specifičen. Imamo iglavce in podrast, ti iglavci in podrast imajo tudi korenine. V kraškem svetu pa imamo veliko lukenj, vrtač in odprtin.
Požari lahko preidejo tudi v tla. Govorimo o tako imenovanih podtalnih požarih. Ti lahko kar nekaj časa tlijo v tleh in se po njih tudi premikajo. Ko pridejo do drevesa ali bolj košatega grma, lahko požar od tam ponovno napreduje. To je zelo specifično okolje, podobno kot na Mediteranu – v Franciji, na Portugalskem in v Španiji. Takšni požari zahtevajo veliko napora pri gašenju.
Gasilci morajo požar na koncu vedno gasiti tudi ročno. Tudi če je požar v osnovi pogasil helikopter ali letalo, je treba teren prekopati, dodatno pogasiti z naprtnjačo ali požarnim metlom in iti dobesedno ped za pedjo pogledat teren.
Katera dejavnika najbolj vplivata na smer širjenja požara?
Dva ključna dejavnika sta. Prvi je topografija oziroma naklon terena. Požar bo najverjetneje šel v smer, kjer ima teren naklon. Drugi dejavnik je veter. Ta požar potiska v določeno smer in premika tako imenovano požarno fronto.
Pri nas se lahko zgodi, da se veter opoldne ali popoldne spremeni in požarno fronto dodatno razširi. Pri zelo močnih požarih pa je lahko stvar še bolj zapletena. Požari, ki smo jih videli oziroma o katerih smo govorili to poletje, predvsem v Franciji, so lahko tako intenzivni, da začnejo tvoriti svoje vreme oziroma lastne vetrove. Takrat lahko ti vetrovi požar neodvisno od okoliških vetrov potiskajo v drugo smer.
Je mogoče požar v začetni fazi učinkovito zajeziti? Kako pomembna je hitra reakcija?
Seveda. Majhen požar lahko pogasimo hitro in učinkovito. Najbolj učinkovito gasilno sredstvo je zagotovo voda, pomembno pa je, da imamo gasilno sredstvo pri sebi. V času razglašene velike požarne nevarnosti se izvajajo požarne straže, ki imajo običajno pri sebi tudi gasilno sredstvo. Kot gasilo lahko uporabimo tudi pesek ali zemljo.
Je pa res, da se lahko požari ob prisotnosti vetra in zelo suhe vegetacije razvijejo izredno hitro in nas presenetijo. V tem primeru je edina ustrezna pot hitra evakuacija in klic na številko 112. Pomembno je povedati, kaj se je zgodilo in kje se je zgodilo.
Kaj bi svetovali ljudem, ki se lotijo kurjenja v naravi?
Prva stvar je zagotovo preveriti prepovedi. Če je razglašena velika ali zelo velika nevarnost za požare v naravnem okolju, je kurjenje v naravnem okolju zunaj urbanih delov oziroma naselij prepovedano. Sicer pa moramo okoli ognja oziroma kurišča zagotoviti površino, ki je čista in brez vegetacije. Govorili smo o urejenem kurišču, ki mora biti vsaj meter oddaljeno od gorljivih snovi. Pri sebi moramo imeti tudi gasilno sredstvo.
Pomembno je preveriti meteorološke pogoje. Pri vetru, ki je hitrejši od 30 kilometrov na uro, se kurjenje v naravnem okolju odsvetuje, saj veter omogoča hitrejše napredovanje požara. Če so takšne razmere, se torej ne kuri.
Kaj je vaš glavni nasvet ljudem ob visokih temperaturah in povečani požarni ogroženosti?
Zagotovo ozaveščenost. Ko se gibljemo v naravnem okolju, se moramo ravnati tako, kot da lahko že najmanjša iskra ali cigaretni ogorek zaneti požar. To pomeni, da ne mečemo cigaretnih ogorkov, ne kurimo in ne pečemo v naravnem okolju. Vozila parkiramo na urejenih površinah in spremljamo okolico. Če vidimo dim, moramo poklicati na številko 112 in s tem narediti največ, kar lahko v preventivnem smislu.
Kar se tiče domačega okolja, pa moramo predvsem poskrbeti, da je okoli objektov čim manj suhe vegetacije, ki bi lahko omogočila preskok požara, če bi ta najprej zagorel v naravnem okolju in nato prešel na objekt.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
