Šen: bakterijska okužba kože, ki je ne gre podcenjevati
Erizipel oziroma šen je bakterijska okužba kože, ki povzroča rdečino, oteklino in bolečino, brez zdravljenja pa lahko privede do zapletov.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Erizipel, pri nas bolj znan kot šen, je akutna bakterijska okužba, ki prizadene predvsem zgornje plasti kože in limfne žile tik pod njo. Najpogostejši povzročitelji so streptokokne bakterije, ki v telo običajno vstopijo skozi drobne poškodbe kože.
Okužba se najpogosteje pojavi na nogah, predvsem na golenih, lahko pa prizadene tudi obraz in druge dele telesa. Če se zdravljenje začne pravočasno, se stanje praviloma izboljša brez trajnih posledic.
Koža postane rdeča, vroča in boleča
Za šen je značilen razmeroma nenaden začetek. Na prizadetem mestu se pojavi živo rdeča, otekla, napeta in boleča koža, sprememba pa je pogosto precej jasno omejena od zdrave kože.
Pri nekaterih bolnikih se lahko pojavijo tudi mehurji. Kožni znaki niso vedno prvi – bolezen se lahko začne s slabim počutjem, vročino, tresavico ali mrzlico, šele nato postane opazna sprememba na koži.
Povečajo se lahko tudi bližnje bezgavke. Pri šenu na obrazu sta pogosto prizadeta predel okoli nosu in lica.
Dovolj je že majhna razpoka v koži
Bakterije lahko v telo prodrejo skozi urez, odrgnino, razpoko med prsti, pik žuželke, kirurško rano ali drugo poškodbo kože. Vstopno mesto je lahko tako majhno, da ga bolnik sploh ne opazi.
Tveganje lahko povečajo glivične okužbe stopal, ekcem, luskavica in druge bolezni, pri katerih je kožna pregrada poškodovana. K pojavu šena lahko prispevajo tudi kronično otekanje nog, motnje limfnega obtoka, slabša prekrvavitev, sladkorna bolezen in oslabljen imunski sistem.
Okužba se pogosteje pojavlja pri starejših, večjo previdnost pa potrebujejo tudi ljudje z limfedemom oziroma dolgotrajnim otekanjem okončin.
Zdravljenje temelji na antibiotikih
Ker gre za bakterijsko okužbo, so pri šenu osnovno zdravljenje antibiotiki. Pri blažjem poteku jih bolnik praviloma prejema v obliki tablet, pri težji okužbi ali izrazitih splošnih simptomih pa je lahko potrebno zdravljenje v bolnišnici in intravensko dajanje antibiotikov.
Prizadeto okončino je priporočljivo počivati in jo nekoliko dvigniti, saj lahko to pomaga pri zmanjševanju otekline. Pomembno je tudi dovolj tekočine, za lajšanje bolečin in zniževanje vročine pa se lahko po navodilih zdravstvenega osebja uporabljajo ustrezna zdravila.
Če je bila vstopna točka bakterij denimo glivična okužba med prsti, je pomembno zdraviti tudi to, saj se sicer možnost ponovitve poveča.
Brez zdravljenja se lahko okužba razširi
Šena ni priporočljivo ignorirati ali čakati, da bo izginil sam. Nezdravljena bakterijska okužba se lahko razširi v globlja tkiva ali krvni obtok.
Med možnimi zapleti so absces, poškodbe oziroma odmiranje tkiva, kronično otekanje prizadetega uda in sepsa. Redkeje lahko bakterije prizadenejo tudi sklepe, kosti ali druge organe.
Posebna previdnost je potrebna pri hitro napredujoči okužbi, močni bolečini, visoki vročini, izrazitem slabem počutju ali spremembah na obrazu oziroma v bližini oči.
Kako zmanjšati tveganje?
Najpomembnejša je skrb za zdravo kožno pregrado. Tudi manjše rane in odrgnine je priporočljivo očistiti ter spremljati njihovo celjenje. Suho in razpokano kožo je smiselno redno negovati, zdraviti pa je treba tudi glivične okužbe stopal in druge kožne bolezni.
Če se pojavi nenadna, boleča in hitro širijoča se rdečina kože, ki je na dotik vroča, še posebej ob vročini ali mrzlici, je potreben čimprejšnji posvet z zdravnikom. Pri šenu je namreč hitro uvedeno zdravljenje eden ključnih dejavnikov za preprečevanje zapletov.
