Ista plača, dva svetova: Eden varnejši, drugi skoraj "reven"
Dva človeka prejemata enako plačo. Enemu po osnovnih stroških ostane 904 evrov, ljubljanskemu najemniku le okoli 154. Kaj skriva statistika revščine?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Višina plače ne pove več dovolj o tem, kako človek živi. Zaposlena z enako mediansko plačo lahko vsak mesec loči 750 evrov.
Prvi živi v odplačanem stanovanju, drugi najema 35 kvadratnih metrov v Ljubljani. Stanovanje tako postaja ena najostrejših ločnic med Slovenci.
Zadnji objavljeni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo znaša 1.021 evrov na mesec.
Človek, ki po našem modelu prejme približno 1.467 evrov, ta prag presega za skoraj 450 evrov.
Na papirju zato ne sodi med revne. Po plačilu ljubljanske najemnine pa mu od plače ostane manj denarja, kot ga nekateri porabijo za en večji servis avtomobila.
| Mesečno | Rešeno stanovanjsko vprašanje | Najem v Ljubljani |
|---|---|---|
| Neto po modelu | 1.467 € | 1.467 € |
| Najemnina | 0 € | 750 € |
| Stanovanjski stroški | 160 € | 160 € |
| Prehranska košarica | 173 € | 173 € |
| Avto in prevoz | 191 € | 191 € |
| Telefon in internet | 39 € | 39 € |
| Preostanek | 904 € | 154 € |
Statistika tveganja revščine primerja razpoložljive dohodke gospodinjstev. Najemnine, stanovanjskega premoženja in kreditov ne odšteje.
Človeka z odplačanim stanovanjem in najemnika zato lahko uvrsti v podoben dohodkovni položaj, čeprav živita povsem drugače.
Plača, ki jo prejema sredina zaposlenih
Surs je za maj 2026 izračunal, da je mediana bruto plače zaposlenih pri pravnih osebah ob preračunu na polni delovni čas znašala 2.293 evrov. Polovica zaposlenih je prejela manj, polovica pa več.
Primerljivo povprečje je znašalo 2.710 evrov. Manj od njega je prejelo 64,7 odstotka zaposlenih.
Običajno objavljena povprečna bruto plača v višini 2.682,36 evra ni neposredno primerljiva z mediano, saj je Surs ni preračunal na polni delovni čas.
Pri samskem zaposlenem, starejšem od 29 let, brez otrok in dodatnih davčnih olajšav, od 2.293 evrov bruto po prispevkih, dohodnini in obveznem zdravstvenem prispevku ostane približno 1.467 evrov.
Povračil za prehrano med delom in prevoz nismo prišteli, saj se razlikujejo glede na delodajalca, prisotnost na delu in oddaljenost od službe.
Najemnina povprečno vzame 9.005 evrov na leto
Portal Nepremicnine.net trenutno za ljubljanska stanovanja, velika od 30 do 40 kvadratnih metrov, kaže povprečno oglaševano ceno 21,44 evra na kvadratni meter.
Modelno stanovanje s 35 kvadratnimi metri tako stane 750,40 evra na mesec.
V spodnjem izračunu imata oba zaposlena enako plačo in enake osnovne življenjske stroške. Razlikuje ju samo najemnina.
Prvemu po osnovnih stroških ostane približno 904 evre. Drugemu ostane 154 evrov.
Razlika znaša 750,40 evra na mesec, 9.004,80 evra na leto in 45.024 evrov v petih letih. V desetletju doseže 90.048 evrov.
Lastnik lahko del preostanka nameni varčevanju, večjim nakupom ali naložbam. Najemnik isti denar vsak mesec nakaže lastniku stanovanja.
Oba delata za enako plačo, vendar samo eden postopoma povečuje finančno varnost.
Izračun prav tako ne vključuje oblačil, zdravil, dopusta, družabnega življenja, večjih popravil, gospodinjske opreme in varčevanja za starost.
Tudi če najemnik nima avtomobila, mu po navedenih stroških ostane približno 345 evrov.
Maribor najemnika razbremeni, vendar razlike ne odpravi
Ljubljana predstavlja najdražji del slovenskega stanovanjskega trga. V Mariboru trenutna povprečna oglaševana cena za stanovanja med 30 in 40 kvadratnimi metri znaša 14,04 evra na kvadratni meter.
Najemnina za 35 kvadratnih metrov tako doseže približno 491 evrov.
Najemniku z mediansko plačo po našem modelu ostane okoli 413 evrov.
Tudi kredit mladim pogosto ne odpre vrat
Samski zaposleni z modelnim netom 1.466,80 evra bi lahko za kreditni obrok namenil največ okoli 722 evrov.
To bi mu ob triodstotni obrestni meri in tridesetletnem odplačevanju omogočilo približno 171.200 evrov posojila.
Modelnih 35 kvadratov v Ljubljani po trenutnih oglaševanih cenah stane okoli 241.000 evrov. Kupec bi moral zbrati približno 48.200 evrov pologa in dobiti še 192.800 evrov kredita.
Tudi s pologom mu banka glede na naš model ne bi posodila dovolj.
Mladi brez partnerjevega dohodka, pomoči staršev ali podedovanega premoženja zato pogosto ne morejo iz najema v lastno stanovanje.
Najemnina pa jim hkrati otežuje varčevanje za polog.
Tržno najemnino plačuje približno vsak trinajsti prebivalec
Po podatkih Eurostata je leta 2025 v lastniškem stanovanju brez stanovanjskega posojila živelo 58,8 odstotka prebivalcev Slovenije.
Še 15,4 odstotka jih je živelo v lastniškem stanovanju s hipoteko ali stanovanjskim posojilom.
Tržno najemnino plačuje 7,6 odstotka prebivalcev. Če ta delež okvirno preračunamo na sedanje število prebivalcev, dobimo približno 162.000 ljudi oziroma skoraj vsakega trinajstega prebivalca.
Slovenska stanovanjska anketa iz leta 2024 je zajela tudi javna, službena in druge oblike najema.
Pokazala je, da v najetem stanovanju živi 11,2 odstotka vprašanih. Še 6,2 odstotka jih uporablja stanovanje brez najemnine.
Številki se razlikujeta, ker raziskavi uporabljata različne opredelitve.
Eurostatovih 7,6 odstotka zajema samo tržni najem, stanovanjska anketa pa vse vrste najemnih razmerij.
Najemniki veliko pogosteje zdrsnejo v revščino
Po zadnjih podatkih Sursa pod pragom tveganja revščine živi približno 298.000 ljudi oziroma 14,3 odstotka prebivalstva.
Med njimi prevladujejo lastniki in uporabniki stanovanj. Takih je približno 231.000. Najemnikov je okoli 68.000.
Pod pragom živi 12,5 odstotka lastnikov in uporabnikov ter 28 odstotkov najemnikov. Najemnik ima tako več kot dvakrat večjo verjetnost, da živi pod pragom tveganja revščine.
Razlika se pojavi v vseh starostnih skupinah. Med mladimi od 15 do 24 let najemniki več kot trikrat pogosteje živijo pod pragom revščine. Med starejšimi najemniki se pod pragom znajde več kot polovica.
Najbolj ogrožen profil zato predstavlja starejši človek brez lastnega stanovanja.
Mediani ekvivalentni razpoložljivi dohodek najemnika, starejšega od 65 let, znaša približno 984 evrov na mesec. To je manj od zadnjega objavljenega praga tveganja revščine.
Surs te kazalnike uvršča v leto 2025, vendar dohodkovni del večinoma temelji na denarju, ki so ga gospodinjstva prejela leta 2024.
Podatki torej opisujejo stanovanjski položaj v letu 2025 in dohodke iz predhodnega leta.
Mladi najemniki začnejo z manj denarja in večjim stroškom
Stanovanjsko razmerje ne vpliva samo na odhodke. Uradni podatki kažejo, da najemniška gospodinjstva praviloma razpolagajo tudi z nižjimi dohodki.
Pri ljudeh med 25. in 29. letom znaša mediani ekvivalentni razpoložljivi dohodek najemnika 18.271 evrov na leto oziroma približno 1.523 evrov na mesec.
Pri lastniku ali uporabniku doseže 25.066 evrov na leto oziroma 2.089 evrov na mesec.
Mladi najemnik ima torej že pred plačilom najemnine približno 27 odstotkov manj razpoložljivega dohodka. Nato ga čaka še strošek, ki ga prebivalec odplačanega stanovanja nima.
Najem sam po sebi ne povzroča nižjega dohodka. Podatki pa jasno kažejo, da se obe slabosti pogosto pojavita pri istih ljudeh. Imajo manj denarja in večji neodložljivi mesečni strošek.
Stanovanjski položaj mlajših generacij se je poslabšal
Podatki ne kažejo, da bi bila večina mladih uradno revna. Kažejo nekaj bolj določenega in za njihovo prihodnost pomembnejšega.
Današnji mladi in ljudje v obdobju ustvarjanja družine težje pridejo do lastnega stanovanja.
Leta 2005 je v lastniškem gospodinjstvu živelo 81,6 odstotka slovenskih državljanov med 25. in 54. letom. Leta 2025 je ta delež dosegel le 72,3 odstotka.
Delež ljudi zunaj lastništva se je v tej starostni skupini povečal z 18,4 na 27,7 odstotka. V dveh desetletjih je torej zrasel za polovico.
Med državljani, starejšimi od 65 let, jih danes 88,5 odstotka živi v lastniškem gospodinjstvu.
Ljudje v starosti, ko ustvarjajo družino in poklicno pot, so zato več kot dvakrat pogosteje brez lastniškega stanovanja kot upokojenska generacija.
Tudi oznaka lastniško gospodinjstvo ne pomeni nujno, da ima mladi človek stanovanje v svojem imenu.
Stanovanjska anketa je pokazala, da je bilo med ljudmi iz lastniških gospodinjstev 56,1 odstotka vprašanih samih lastnikov ali solastnikov. Pri skoraj petini so nepremičnino imeli v lasti starši.
Cene stanovanj so plačam ušle
Cene stanovanjskih nepremičnin so bile leta 2025 za 114,9 odstotka višje kot leta 2015. Povprečna bruto plača je v istem obdobju zrasla za približno 63 odstotkov.
Cene nepremičnin so tako rasle približno 1,8-krat hitreje od plač. Za človeka, ki je stanovanje kupil pred rastjo cen, je podražitev pomenila povečanje premoženja.
Za mladega kupca pomeni višji polog, večji kredit in daljšo pot do lastništva.
Posledice vidimo pri odseljevanju. Leta 2025 je s starši živelo 55,8 odstotka mladih med 25. in 29. letom. Med starimi od 25 do 34 let je ta delež znašal 39,9 odstotka. Mladi so starševski dom v povprečju zapustili pri 28,8 leta.
Visoko slovensko lastništvo ta problem deloma skrije. Mladi, ki si samostojnega življenja ne morejo privoščiti, pogosto ostanejo v lastniškem gospodinjstvu staršev. Statistika jih zato ne šteje med stroškovno preobremenjene najemnike, čeprav sami nimajo stanovanja.
Otroci živijo tesneje kot starejši
Generacijska razlika se kaže tudi v razpoložljivem prostoru. Leta 2023 je v prenaseljenem stanovanju živelo 15,8 odstotka otrok in štiri odstotke starejših od 65 let.
Med tržnimi najemniki je v prenaseljenem stanovanju živel vsak tretji. Med lastniki brez hipoteke je tak položaj doletel 6,4 odstotka ljudi.
Mlajše družine zato pogosteje plačujejo za manj prostora, medtem ko starejši lastniki pogosto živijo v večjih nepremičninah. Slovenija nima samo vprašanja, koliko stanovanj premore.
Vse pomembnejše postaja vprašanje, kdo ima stanovanje in v katerem življenjskem obdobju ga pridobi.
Stanovanjska negotovost krajša čas za družino
Slovenija je leta 2025 zabeležila 16.961 rojstev. Leta 1980 jih je zabeležila 29.902. Število rojstev se je v tem obdobju zmanjšalo za 43 odstotkov.
Celotna stopnja rodnosti je leta 2025 znašala 1,54 otroka na žensko. Za preprosto obnavljanje prebivalstva bi potrebovali približno 2,1 otroka na žensko.
Spremenil se je tudi čas rojstva prvega otroka. Ženske so ga leta 1980 v povprečju rodile pri 22,9 leta. Leta 2025 so ga rodile pri 29,8 leta.
Stanovanjska problematika ni edini razlog za manj rojstev. Na odločanje vplivajo tudi velikost generacij, daljše izobraževanje, zaposlitev, partnerski odnosi in osebne želje.
Stanovanje pa neposredno določa, kdaj lahko par ustvari samostojno gospodinjstvo in koliko prostora ima za otroka.
Povprečna starost ob odselitvi od staršev znaša 28,8 leta. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka znaša 29,8 leta.
Mladi imajo med začetkom samostojnega življenja in rojstvom prvega otroka vse manj časa za ustvarjanje finančne varnosti.
Nova razredna meja poteka skozi vhodna vrata
Revni Slovenec danes ni nujno brezposeln. Lahko ima redno službo, prejema mediansko plačo in po uradnem merilu živi nad pragom tveganja revščine.
Če nima lastnega ali družinskega stanovanja, mu najemnina lahko vzame več kot polovico razpoložljive plače.
Človek z enakim dohodkom v odplačani nepremičnini lahko vsak mesec razpolaga s približno 750 evri več.
Prvi z denarjem gradi prihranke in premoženje. Drugi z njim plačuje dostop do stanovanja. Razlika med njima se ne začne na plačilni listi. Začne se pri tem, kdo ima ključ in čigavo ime piše v zemljiški knjigi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
