Slovenci v letu dni dobili 89 evrov več; velika večina pod povprečno plačo
Povprečna neto plača je maja znašala 1.680,80 evra, vendar skoraj dve tretjini zaposlenih prejemata manj od povprečja. Kje so plače najvišje?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Povprečna neto plača zaposlenih pri pravnih osebah je maja znašala 1.680,80 evra, bruto pa 2.682,36 evra. Čeprav sta bili obe številki nekoliko nižji kot aprila, sta bili opazno višji kot pred letom dni. Toda povprečje skriva pomemben podatek: skoraj dve tretjini zaposlenih zaslužita manj od povprečne plače.
Po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je povprečna plača maja v primerjavi z aprilom nominalno znižala za 0,5 odstotka. To pomeni približno 13 evrov manj bruto oziroma osem evrov manj neto.
Ker so se medtem zvišale tudi cene, je bil mesečni realni padec večji, enoodstoten. Majska plača je torej v povprečju omogočala nekoliko manj nakupov kot aprilska.
V letu dni približno 89 evrov več neto
Precej ugodnejša je primerjava z majem lani. Povprečna bruto plača se je v letu dni nominalno zvišala za 6,9 odstotka, neto pa za 5,6 odstotka.
Preračunano to pomeni, da je bila povprečna majska neto plača približno 89 evrov višja kot pred letom dni, bruto pa za okoli 173 evrov.
Toda nominalna rast ne pomeni, da se je življenjski standard izboljšal za enak odstotek. Ob upoštevanju rasti cen je bila bruto plača realno višja za 3,2 odstotka, neto pa za 1,9 odstotka. Kupna moč povprečne neto plače se je torej v letu dni povečala, vendar precej manj, kot kaže rast zneska na plačilni listi.
V prvih petih mesecih letošnjega leta je povprečna bruto plača znašala 2.658,34 evra, neto pa 1.668,75 evra. V primerjavi z enakim obdobjem lani sta bili višji za sedem oziroma 5,7 odstotka.
Večina zaposlenih povprečne plače ne doseže
Za razumevanje dejanskih prejemkov je pomembnejša mediana. SURS je plače zaposlenih preračunal na ekvivalent polnega delovnega časa, da bi bili med seboj primerljivi tudi zaposleni z različnim številom opravljenih ur.
Tako izračunana povprečna bruto plača je znašala 2.710 evrov, mediana pa 2.293 evrov. Polovica zaposlenih je torej prejela manj kot 2.293 evrov bruto, polovica pa več.
Razlika med mediano in povprečjem je 417 evrov. Povprečje navzgor potegnejo predvsem najvišje plače, zato ne opisuje najbolje prejemkov običajnega zaposlenega.
Pod povprečno bruto plačo je bilo kar 64,7 odstotka zaposlenih. Nad njo jih je bilo le 35,3 odstotka.
Desetina najbolje plačanih je prejela več kot 4.222 evrov bruto, najbolje plačani odstotek zaposlenih pa več kot 8.077 evrov. Na drugi strani je 23,7 odstotka zaposlenih prejelo manj kot 1,2-kratnik minimalne plače.
Javni sektor v povprečju več kot 560 evrov pred zasebnim
Razlike so velike tudi med javnim in zasebnim sektorjem. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je maja znašala 3.065,77 evra, v zasebnem pa 2.500,32 evra.
Razlika je bila 565,45 evra bruto oziroma skoraj 23 odstotkov. Pri neto plači je znašala dobrih 337 evrov: v javnem sektorju je bilo povprečje 1.909,49 evra, v zasebnem pa 1.572,22 evra.
V institucionalnem sektorju država je bila povprečna plača še nekoliko višja - 3.126,11 evra bruto oziroma 1.945,38 evra neto.
To ne pomeni, da je primerljivo delovno mesto v javnem sektorju nujno toliko bolje plačano. Na povprečja vplivajo sestava zaposlenih, njihova izobrazba, poklici, delovna doba, dodatki in delež bolje plačanih delovnih mest.
Maja se je povprečna bruto plača v zasebnem sektorju v primerjavi z aprilom znižala za 0,8 odstotka. V javnem sektorju je zrasla za 0,1 odstotka, v sektorju država pa za 0,3 odstotka.
V najbolje plačanih dejavnostih skoraj 880 evrov več neto
Najvišjo povprečno bruto plačo so imeli zaposleni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, 3.571,28 evra. Sledile so telekomunikacijske, računalniške in druge informacijske dejavnosti s 3.565,27 evra bruto.
Pri neto plači je bil vrstni red obrnjen. V informacijskih dejavnostih je povprečje znašalo 2.171,90 evra, v financah in zavarovalništvu pa 2.160,04 evra.
Najnižje plače so bile v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih, kjer je povprečna bruto plača znašala 2.011 evrov, neto pa 1.295,86 evra. Podobno nizko je bilo povprečje v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih: 2.011,99 evra bruto in 1.293,74 evra neto.
Razlika med najvišjo in najnižjo povprečno bruto plačo po dejavnostih je tako znašala približno 1.560 evrov. Pri neto plači je bilo razlike skoraj 880 evrov na mesec.
Zaposleni v najbolje plačanih informacijskih dejavnostih je v povprečju prejel približno 68 odstotkov več neto kot zaposleni v najslabše plačanih raznovrstnih poslovnih dejavnostih.
Osnovna plača predstavlja manj kot 70 odstotkov izplačila
Osnovna plača je predstavljala 68,9 odstotka povprečne bruto plače. Dodatki so prispevali 13,1 odstotka, nadomestila plače v breme delodajalca 12,4 odstotka, plačilo za delovno uspešnost 5,4 odstotka, plačila za poslovno uspešnost pa 0,2 odstotka.
Delež dodatkov je bil največji v rudarstvu, kjer so predstavljali 21,4 odstotka bruto plače. V zdravstvu in socialnem varstvu je bil največji delež nadomestil plače, 17,7 odstotka, v izobraževanju pa je plačilo za delovno uspešnost predstavljalo 9,7 odstotka bruto plače.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
