Mesec delodajalcem: Ja, lahko bi imeli tudi 1481 evrov minimalne plače
Socialni partnerji so danes z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Luko Mescem razpravljali o novi višini minimalne plače.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Po posvetu in še pred začetkom seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so pred kamere stopili vsi glavni akterji v socialnem dialogu. Pred novinarje bi morali stopiti že ob 9.30 uri, a se je posvet zavlekel, na dnevnem redu je bila vendarle vroča tema – višina minimalne plače.
Minimalna plača sicer trenutno znaša približno 930 evrov neto ali 1277,72 evra bruto, pri čemer je treba upoštevati še plačilo obveznega zdravstvenega prispevka in stroška za dolgotrajno oskrbo. Tako dejansko znaša 887 evrov, kolikor se znajde na računu.
Kot je znano, je Mesec že decembra na podlagi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov nakazal na zvišanje na 1000 evrov neto, kar bi pomenilo 113 evrov več od trenutne. Sicer pa veljavna formula veleva, da mora minimalna plača znašati od 120 do 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, ki se jih izračuna na najmanj vsakih šest let. Ob tem se vsako leto uskladi z inflacijo, lahko pa se upošteva še gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarsko rast.
Predlog, ki ga je Mesec predstavil decembra lani, temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov. Ti so se glede na leto 2022, ko so bili ocenjeni zadnjič, zvišali za 124 evrov na 791 evrov.
Naslednji teden ga bo obravnavala koalicija
Minister za delo Luka Mesec je po današnjem posvetu sporočil, da se bodo o višini minimalne plače naslednji teden pogovorili s koalicijskimi partnerji, »mojo odločitev lahko pričakujete do konca januarja.« Ob tem je poudaril, da bo njegova odločitev sledila načelu, da »človek, ki dela 40 ur na teden, ne sme dobiti plače, nižje od praga tveganja revščine.« Za Mesca je minimalna plača meja med izkoriščanjem in dostojnim plačilom.
Sindikati so predlog pozdravili, manj navdušene pa so bile delodajalske organizacije, ki predlogu seveda nasprotujejo. Slika ni bila nič drugačna po današnjem posvetu.
Združenje delodajalcev Slovenije: Podpiramo redno uskladitev z inflacijo
Kot so pred posvetom poudarili v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS), nasprotujejo »nenadnim in neutemeljenim skokom mimo socialnega dialoga« in napovedanemu dvigu na 1000 evrov neto, medtem ko redno uskladitev minimalne plače z inflacijo podpirajo.
Po njihovih besedah mora minimalna plača ohranjati realno vrednost, »ne pa rušiti sistema.« Predlagan dvig, ki bi pomenil več kot 16-odstotno povečanje bruto minimalne plače, predstavlja »nov, stroškovno močan in administrativno nepremišljen poseg, ki presega zmožnosti podjetij,« so še poudarili.
V ZDS so dejali še, da je po njihovem mnenju, če je Meščev cilj višja neto plača, osrednji instrument za kaj takega razbremenitev nizkih plač, denimo z olajšavami ali prilagoditvijo dohodninske lestvice, medtem ko »dodatno povečevanje bruto stroškov delodajalcev ni sistemska rešitev.«
Kaj predlagajo v ZDS?
Kot rečeno, podpirajo zakonsko redno uskladitev bruto minimalne plače z inflacijo, in sicer na 1312,22 evra bruto. V ZDS namreč ocenjujejo, da je predlog ministra, ki temelji na minimalnih življenjskih stroških, v trenutni obliki pomanjkljiv, zato predlagajo, da se določitev minimalne plače na podlagi minimalnih življenjskih stroškov izvede »naknadno, po temeljiti obravnavi vseh kriterijev v okviru socialnega dialoga ter posvetovalnega telesa, skladno z veljavnimi postopki.«
Marjan Trobiš: Mesec je sindikalni minister
Predsednik ZDS Marjan Trobiš je po današnjem posvetu večinoma ponovil zgoraj navedeno stališče ZDS. Ob tem je poudaril, da so predstavniki delodajalcev znova ostro protestirali proti načinu, kako je minister Mesec decembra samovoljno naznanil, kaj bo predlagal, in to takoj po izplačani božičnici, pri čemer je zaobšel socialni dialog.
Trobiš je še enkrat več poudaril, da se delodajalci zavzemajo za redno uskladitev minimalne plače z inflacijo, nasprotujejo pa ustvarjanju občutkov, da je država tista, ki skrbi za socialni položaj vseh delavcev. Dejal je še, da se v primeru takšnega povišanja minimalne plače to ne bo negativno izrazilo samo v zasebnem, temveč tudi javnem sektorju, vsi, tudi prejemniki minimalne plače, pa bomo morali za to plačati.
»Imamo sindikalno ministrstvo za delo z ministrom, ki zaključuje mandat in podatke razlaga po svoje, skozi socialni dialog da občutek, da posluša, na koncu populistično in samointeresno izigrava in dela po svoje,« je še navrgel Trobiš ter dodal, da imajo »na isti strani sindikate, ki so čez noč postali ekonomski strokovnjaki, njim v tem mandatu ni treba kaj delati, saj minister zastopa vse točke.«
Do predloga sta bila podobno kritična preostala predstavnika delodajalcev, in sicer glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Mitja Gorenšček in predsednik Obrtno-podjetniške zbornica Slovenije Blaž Cvar. Oba sta naslikala črno sliko, če bo na koncu ta predlog tudi obveljal. V tem primeru da Slovenijo čaka malodane gospodarska katastrofa, medtem ko bi, če bi se država raje odločila za razbremenitev dela in kleščenje davkov, tudi davka na dodatno vrednost, minimalna plača že danes znašala vsaj 1000 evrov ali več.
Mesec: A kaj bi to pomenilo?
Mesec je delodajalcem na to odgovoril, da bi lahko imeli v Sloveniji »ob radikalno drugačni davčni politiki vlade« tudi minimalno plačo v višini 1481 evrov, kolikor danes znaša drugi bruto. A kaj bi to pomenilo za državljane? Da bi morali vse storitve, tudi zdravstvo, šolstvo in dolgotrajno oskrbo plačevati iz lastnega žepa. »Si želimo živeti v takšni državi?« se je vprašal minister.
Ob tem je Mesec poudaril, da delodajalci ponavljajo iste skrbi, ki so jih izražali ob povišanjih minimalne plače v preteklih letih. Delodajalcem je položil na dušo, naj si ogledajo obdobje šestih let pred sprejetjem novele zakona o minimalni plači, ki jo je leta 2018 v vladi Marjana Šarca predlagala Levica, in šestih letih po tem. Dejal je, da je Slovenija v obdobju pred sprejetjem novele beležila stagnacijo plač, po sprejetju pa »petkrat hitrejšo rast plač, ki za dvakratnik prehiteva inflacijo. Kljub temu gospodarstvo ni na kolenih, ampak beležimo najvišjo zaposlenost v zgodovini Slovenije, eno od najnižjih brezposelnosti in trenutno z najvišjim tempom v zgodovini Slovenije zmanjšujemo število dolgotrajno brezposelnih.«
Mesec se je odzval še na besede Trobiša, ki je dejal, da predlagani nesorazmerni dvig minimalne plače pomeni »več kot 16-odstotno povečanje bruto minimalne plače.« Po besedah Mesca je treba biti natančen, saj da se bo »bruto povečal za 15,97 odstotka, ampak strošek delodajalca, torej drugi bruto, pa se bo zvišal zgolj za 11,3 odstotka, ker se prispevki delodajalca ne odvajajo od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
