Žiga Živulović jr. / BOBO

Na prihajajoči podnebni konferenci COP30 v brazilskem Belému se pričakujejo osrednje razprave o povečanju svetovne ambicije na področju blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam ter o mobilizaciji podnebnega financiranja. Ključne odločitve bodo osredotočene na okrepljene nacionalne prispevke do leta 2035, operacionalizacijo globalnega cilja za prilagajanje (GGA) ter nov kolektivni količinski cilj podnebnega financiranja (NCQG).

Voditelji bodo razpravljali tudi o novem finančnem cilju, dogovorjenem v Bakuju. Ta predvideva 300 milijard ameriških dolarjev letno za države v razvoju in 1,3 bilijona ameriških dolarjev skupnih sredstev do leta 2025 iz javnih in zasebnih virov za podporo globalnim ukrepom, je v sporočilu za javnost napovedalo okoljsko ministrstvo.

Slovensko delegacijo bo v prvem tednu konference vodil državni sekretar Uroš Vajgl. V drugem, ministrskem segmentu, pa se mu bo pridružil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki bo sodeloval v sklepni fazi pogajanj.

Slovenija v celoti podpira usklajeno stališče EU

Slovenija v celoti podpira usklajeno stališče Evropske unije, so sporočili z ministrstva. V pogajanjih se bo delegacija zavzela za ambiciozne, znanstveno utemeljene prispevke do leta 2035 ter za usklajen evropski nacionalno določen prispevek (NDC), ki bo temeljil na novem podnebnem cilju EU za leto 2040.

Sašo Švigelj

Zavzela se bo za odpravo neučinkovitih subvencij

Poseben poudarek bo namenjen postopnemu prehodu od fosilnih goriv in odpravi neučinkovitih subvencij, ki ne naslavljajo energetske revščine ali pravičnega prehoda. Slovenija se bo zavzemala za postopen in izvedbeno verodostojen prehod od fosilnih goriv, pri čemer naj se tehnologije zajema in shranjevanja ogljika uporabljajo le tam, kjer alternativne rešitve niso izvedljive.

Država bo namenila poseben poudarek tudi učinkovitemu podnebnemu financiranju, ki mora vključevati javne in zasebne vire. Podprla bo hitro operacionalizacijo Sklada za izgube in škodo ter krepitev prilagajanja podnebnim spremembam z merljivimi kazalniki napredka in vključevanjem najbolj ranljivih skupin prebivalstva.

Ob robu konference tudi o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi

Ob robu konference bo Slovenija predstavila tudi dobre prakse trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki veljajo za enega ključnih prispevkov k odpornim ekosistemom in podnebni nevtralnosti.

Evropska unija in njene države članice ostajajo med vodilnimi svetovnimi akterji v prizadevanjih za uresničevanje ciljev Pariškega sporazuma. S soglasjem, doseženim pred začetkom COP30, je EU znova dokazala, da lahko tudi v času geopolitičnih napetosti in različnih interesov deluje enotno, ko gre za prihodnost planeta, meni ministrstvo.