Jure Klobčar

Prihodnji ponedeljek se namreč v brazilskem Belemu začenja podnebna konferenca COP30, že pred pričetkom konference pa se bodo tam v četrtek zbrali svetovni voditelji.

Evropska unija glede svojih podnebnih ciljev pred konferenco, še ni dosegla soglasja. Za ta namen so se v Bruslju danes zbrali pristojni ministri držav članic, med njimi državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl.

Podnebni cilji

V Evropski uniji iščejo rešitev, da se v New Yorku ne bi osramotili

Ministri bodo poskušali doseči dogovor o cilju 90-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2040, na podlagi tega cilja pa bodo predvidoma določili tudi cilj za leto 2035 oziroma prispevek Unije k zmanjšanju izpustov do leta 2035 v okviru pariškega podnebnega sporazuma, ki ga morajo nato predložiti sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). Pred dvema tednoma so sicer o tem razpravljali že voditelji držav članic, ki so podprli ambiciozen in pragmatičen pristop k doseganju cilja.

Zadnji predlog, ki ga bodo imeli na mizi ministri, po navedbah neimenovanih uradnikov vključuje možnost, da bi bilo mogoče od leta 2036 pri izračunu zmanjšanja izpustov upoštevati tudi mednarodne ogljične dobropise, vendar za največ tri odstotke celotnega zmanjšanja. Več držav si sicer prizadeva, da bi ta delež povečali, tako da bi se lahko v današnjih pogajanjih še spremenil.

Slovenija za omejeno prožnost

Kot je pred odločanjem ministrov poudaril državni sekretar Uroš Vajgl, "Slovenija podpira 90-odstotni cilj, ker je skladen z zahtevo znanosti in zahtevo pariškega podnebnega sporazuma. Podpiramo pa tudi omejeno rabo mednarodnih dobropisov za doseganje tega cilja."

Mednarodni ogljični dobropisi, pri katerih gre za financiranje projektov za zmanjšanje emisij zunaj EU, so namreč po njegovih besedah eden od elementov prožnosti, ki bo pomagal, da bo cilj za Evropo in posledično tudi za vsako državo članico, vključno s Slovenijo, dosegljiv.

Toplogredni plini

Članice EU začrtale okvir za znižanje izpustov

Slovenija se ob tem zaveda, da možnost uporabe mednarodnih dobropisov odvrača pozornost od domačega ukrepanja, zaradi česar se zavzema, da bi bila njihova uporaba "kredibilna in čim bolj omejena", je povedal državni sekretar.

Za Slovenijo deset odstotkov preveč

V primeru mednarodnih ogljičnih dobropisov, si več držav prizadeva, da bi ta delež povečali na pet odstotkov, nekatere pa so celo za desetodstotni delež.

"Deset odstotkov bi vsekakor bilo preveč," je Vajgl dejal v odgovoru na vprašanje, ali je Slovenija pripravljena podpreti več kot triodstotni delež. Obenem je dejal, da je slovenska delegacija na današnje zasedanje prišla pripravljena na kompromis glede tega.

Podprl je tudi možnost revizije cilja, kot jo predvideva zadnji predlog izhodišča Sveta EU za pogajanja z Evropskim parlamentom.

Primerjava cen

Kupci jezni zaradi prodaje na kos. Je res vsaka solata enako težka?

Kar zadeva prispevek unije k zmanjšanju izpustov do leta 2035, Vajgl pričakuje, da bodo na zasedanju tako imenovan nacionalno določeni prispevek (NDC) EU opredelili kot razpon, pri čemer spodnja meja ne sme biti nižja od tiste, o kateri so se dogovorili na septembrskem zasedanju. V tedaj sprejeti izjavi so zapisali, da bo okvirni cilj zmanjšanja izpustov unije do leta 2035 znašal med 66,25 in 72,5 odstotka glede na leto 1990.