Profimedia

V zadnjih nekaj letih so gospodinjstva v Evropi prestala hudo krizo življenjskih stroškov, ki sta jo poslabšali ruska vojna v Ukrajini in popandemični šoki v dobavnih verigah. Mnoge družine so bile prisiljene omejiti svojo porabo, gospodinjstva pa še naprej pazijo na vsak cent – tudi ko se inflacija približuje dvoodstotnemu cilju Evropske centralne banke, poroča portal Euronews Business.

Ena od uporabnih meril prihodkov gospodinjstev je "mediana ekvivalentnega neto dohodka". Ta se nanaša na tipičen dohodek na osebo, prilagojen velikosti gospodinjstva in po davkih. Mediana za razliko od povprečja beleži vrednosti, ki se pojavljajo najpogosteje in zato daje boljši občutek kakšen je dejanski dohodek največjega števila gospodinjstev.

Najnižji avstrijski dohodki so višji od slovenskega povprečja

Minimalna plača južno od Karavank je 930 evrov neto, kar je skoraj polovico manj od najnižjih dohodkov v Avstriji, ki se gibljejo pri višini 1700 evrov neto. Avstrija sicer nima zakonsko določene minimalne plače, najnižji dohodki so panožno določeni v kolektivnih pogodbah.

Neto povprečna plača severno od Karavank je okoli 3200 evrov neto, medtem ko je v Sloveniji povprečna plača visoka 1562 evrov neto. Tako je celo nižja od najnižjih prejemkov v Avstriji.

Produktivnost avstrijskega delavca za več kot 30 odstotnih točk višja od slovenskega

Razlike v produktivnosti in industrijski sestavi pomagajo pojasniti razkorak, je portalu povedala ekonomistka pri Mednarodni organizaciji dela Giulia De Lazzari. "Višja produktivnost državam omogoča ohranjanje višjih plač," meni.

To pomeni, da države z velikimi sektorji visoke dodane vrednosti – kot so finance, informacijska tehnologija ali napredna proizvodnja – običajno plačujejo več, medtem ko imajo tiste, ki so odvisne od kmetijstva ali osnovnih storitev, nižje plače.

Po podatkih Evropske komisije je v letu 2023 produktivnost dela v Avstriji za 17 odstotnih točk presegala evropsko povprečje, leto kasneje je dosegla celo rezultat 22 odstotnih točk nad povprečjem. Slovenska produktivnost se je leta 2021 gibala pri 84 odstotnih točkah, če je 100 odstotnih točk evropsko povprečje. 

V praksi to pomeni, da avstrijsko gospodarstvo svojega delavca opremlja z boljšo tehnologijo. Medtem ko slovenski delavec rokuje z akumulatorskim vijačnikom srednjega ranga, Avstrijec v roki drži takšnega višjega ranga. Tako v krajšem času zavijači več vijakov, ker je stroj ob tem bolj ergonomičen pa delavca manj utrudi, posledično so tudi bolniške odsotnosti krajše. 

Še vedno opazna delitev na Vzhod in Zahod

Številke razkrivajo jasno ločnico: zahodno- in severnoevropske države imajo najvišje mediane dohodkov, medtem ko južne in vzhodne regije zaostajajo. Razlika med Luksemburgom in Bolgarijo na primer presega 40.000 evrov.

Docent na Univerzi Sapienza v Rimu Stefano Filauro je za Euronews Business dejal, da "stopnja povprečne blaginje, opažena v letu 2024, odraža dolgoročne strukturne dejavnike, kot so zgodovinske poti rasti, industrializacija in razvoj blaginje."

Prilagoditev glede na kupno moč

Ob prilagoditvi s standardom paritetne kupne moči – umetne valute, ki izenači, kaj je mogoče kupiti z denarjem v različnih državah – se razkorak zmanjša, a ostaja velik.

Kupna moč slovenskega gospodinjstva po tem preračunu celo nekoliko preseže evropsko povprečje, medtem ko se kupna moč avstrijskega skrči za nezanemarljiv delež. A razlika ostaja velika; avstrijski potrošnik ima skoraj 30 odstotkov več razpoložljivega dohodka od slovenskega.

Razlika med najnižjo in najvišjo v EU je v paritetni kupni moči približno 26.500 v primerjavi s skoraj 43.000 evri v nominalni evrski vrednosti.

Države, kot so Poljska, Romunija in Bolgarija, se odrežejo opazno bolje, ko so dohodki merjeni v paritetni kupni moči in ne v nominalni vrednosti.

Med "velikimi štirimi" gospodarstvi EU Nemčija in Francija ostajata nad povprečjem, medtem ko sta Italija in Španija tik pod njim.