»Ne želimo, da se ponovi, kar se je zgodilo v Štepanjskem naselju«
V Iniciativi Štepanjsko naselje želijo z referendumom preprečiti, da bi se plačljivo parkiranje uvedlo v skoraj vse ljubljanske soseske.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Danes stojimo tukaj, ker želimo, da se ne ponovi to, kar se je zgodilo v Štepanjskem naselju,« je povedal Klemen Fajs iz Iniciative Štepanjsko naselje. Pobudo za naknadni referendum o ljubljanskih parkiriščih, ki je bila vložena v petek, so podprli številni prebivalci Ljubljane, kar kaže, da ne gre za vprašanje le ene soseske, ampak vseh, je povedal Fajs in dodal, da je skupen cilj vzdržna bivanjska situacija.
Po Fajsovi oceni je mestna oblast na področju javnega prevoza in celostnega urejanja prometne problematike spala zadnjih 20 let, »danes pa breme svojih odločitev prenaša na stanovalce, na tiste, ki vsak dan hodimo v službo, skrbimo za svoje družine in soustvarjamo življenje v tem mestu.«
Spor po uvedbi plačljivega parkiranja v Štepanjskem naselju
Spor med Mestno občino Ljubljano (Mol) in Iniciativo Štepanjsko naselje se vleče že dlje časa. Vse se je začelo z uvedbo plačljivega parkiranja v ljubljanskem Štepanjskem naselju v začetku leta. Nekateri prebivalci so protestirali, nekateri so bili zadovoljni, ljubljanski župan Zoran Janković je pojasnjeval nujnost tega ukrepa, vmes pa se je izoblikovala Iniciativa Štepanjsko naselje, ki je artikulirala zahteve nezadovoljnih prebivalcev. Med drugim so s tožbo začasno ustavili uvedbo plačljivega režima, Mol se je pritožil in do takrat redarji ne izdajajo glob na tem območju.
Konec marca so mestni svetniki sprejeli še spremembe odloka, ki širi območja plačljivega parkiranja na skoraj vse mestne soseske. Predvideno je, da bo parkiranje na javnih parkirnih površinah v stanovanjskih soseskah plačljivo po cenah, določenih za cono 3, torej 70 centov na uro podnevi in dva evra za vso noč. Stanovalci bodo lahko osebne avtomobile parkirali s parkirno dovolilnico. Praviloma bo izdana ena na stanovanje, veljala bo 365 dni, stala pa bo 60 evrov. Če je v soseski dovolj parkirnih mest, se bo lahko na stanovanje izdala tudi druga in tretja dovolilnica, ki bosta stali 120 in 240 evrov.
Polnjenje proračuna na plečih stanovalcev?
V iniciativi, kot že zapisano, širjenju plačljivega parkiranja nasprotujejo. Menijo, da ni prav, da občina proračun polni na plečih stanovalcev, še posebej ne, dokler sama ne vzpostavi boljših alternativ uporabi avtomobila, zlasti z izboljšanjem javnega prometa.
Fajs je spomnil, da so ljubljanski mestni svetniki na isti seji, na kateri so potrdili spremembe parkirnega odloka, potrjevali tudi finančni načrt javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice. To je imelo lani 50.000 evrov dobička, letos pa ga z naslova pobranih parkirnin predvideva 4,5 milijona evrov.
»Tu se odpira vprašanje, ali je namen tega odloka dejansko urejanje prometa in parkiranja ali zgolj ustvarjanje prihodkov na račun prebivalcev? Upravičeno smo jezni in razočarani, da se na Ljubljančane in Ljubljančanke gleda kot zgolj še na en vir prihodkov,« je bil oster.
Poudarjajo, da sporni členi odloka temeljijo na premalo premišljenih ukrepih in na nekakovostnih podatkih in zato ne prinašajo dobrih rešitev. Sporni odlok med drugim določa, da do prve parkirne dovolilnice ni upravičen stanovalec soseske, ki je pridobil mesto na parkirišču, urejenem po določilih zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL). V iniciativi pravijo, da gre za »neživljenjsko« določilo. Ilustrirajo na primeru Nusdorferjeve ulice v Štepanjskem naselju.
Primer Nusdorferjeve ulice
»Naselje ima enoten parkirni sistem. Stanovalci parkiramo tam, kjer je prostor. Za vsa parkirišča v naselju pa tečejo postopki vpisa etažne lastnine po zakonu ZVEtL. Postopki so v različnih fazah, doslej je končan samo postopek za 69 mest pri Nusdorferjevi ulici, v kateri pa je 400 stanovanj. Če bo novi odlok uveljavljen, prebivalci Nusdorferjeve ulice ne bodo upravičeni do prve (cenejše) dovolilnice za preostala parkirišča v naselju.
Opisan parkirni ukrep je utemeljen na slabih informacijah. To ni izjema, pač pa pravilo, smo se prepričali v Štepanjskem naselju. Spomnimo, parkomati so bili postavljeni, ker je župan trdil, da povzročajo parkirno stisko v naselju dnevni migranti. Na takšni predpostavki je bil januarja zagnan tudi redarski teror, ki je vključeval nočne odvoze vozil s pajki. Parkirna stiska pa ni bila razrešena, saj je bila predpostavka napačna. Pravi razlog parkirne stiske je pomanjkanje parkirišč, k čemur je močno pripomogla tudi občina, ki gradi oziroma dopušča gradnjo poslovnih objektov na lokacijah, prvotno namenjenih parkiriščem,« so primer predstavili v iniciativi.
Kaj želijo? »Z referendumom želimo narediti konec sprejemanju nepremišljenih parkirnih ukrepov, ki temeljijo na nepopolnih informacijah in nekakovostnih podatkih,« se glasijo njihove besede.
Občina rešuje parkirne težave v skladu z možnostmi
»Občina nima nič od tega, da bi zafrkavala občane,« je dejala vodja službe za lokalno samoupravo pri MOL Jera Grobelnik in dodala, da obžalujejo, da pobudniki referenduma ne želijo razumeti, da parkirne težave rešujejo v skladu z možnostmi in da niso odvzeli nobenega parkirišča, ampak so jih še dodali.
Za Jankovića je zahtevo po referendumu škodljiva za sokrajane. »Tudi če uspejo z referendumom, je vprašanje, ali bodo nase prevzeli napačno parkiranje, parkiranje na zelenicah, kolesarskih stezah, pločnikih, na invalidskih prostorih ... O tem se bo odločalo na sodišču 18. maja,« je povedal in dodal: »Tudi če bo stanovalcem uspelo parkirišča pridobiti nazaj, bo število parkirnih mest ostalo isto.«
Ljubljanski župan pravi, da bodo preverili, če so vsi pogoji za referendum izpolnjeni. O morebitnem neskladju mora občina vlagatelje obvestiti v osmih dneh po prejemu pobude in jih pozvati k njihovi odpravi.
Objava spornih členov izpodbijanega odloka bo zadržana do odločitve o pobudi oziroma do odločitve na referendumu. Sledil bi predlog za razpis naknadnega referenduma, ki bi ga moralo podpisati pet odstotkov volivcev v mestni občini. Ko bi bili podpisi zbrani, bi mestni svet razpisal referendum.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
