Vsak drugi Slovenec ne zna poiskati pravih zdravstvenih informacij
Skoraj polovica odraslih Slovencev ima resne težave z zdravstveno pismenostjo. Danes je svetovni dan zdravja in sporočilo je jasno: čas je za spremembo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Skoraj vsak drugi odrasli Slovenec ima omejeno zdravstveno pismenost, je pokazala Nacionalna raziskava zdravstvene pismenosti v Sloveniji HLS-SI19, ki jo je leta 2020 izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). To pomeni, da imajo prebivalci težave pri iskanju, razumevanju, presojanju in uporabi zdravstvenih informacij za vsakodnevne odločitve o zdravju.
Trenutno poteka nova nacionalna raziskava, ki bo ponudila nov vpogled v stanje, ter omogočila primerjavo z drugimi evropskimi državami.
Svetovni dan zdravja letos z jasnim sporočilom
Svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, letos poteka pod geslom »Skupaj za zdravje. Na strani znanosti.«
V času, ko nas vsakodnevno obdajajo nepreverjene informacije, je zaupanje v preverjena znanstvena dognanja ključnega pomena, poudarja NIJZ. Preprosto povedano: kadar ne vemo, kaj je res, vprašajmo strokovnjaka. Ne delimo naprej vsega, kar preberemo na spletu.
Največje srečanje znanosti doslej
Prav danes se v francoskem Lyonu zbirajo voditelji držav, znanstveniki in zdravstveni strokovnjaki z vsega sveta. Skupaj bodo razpravljali o tem, kako bolje zaščititi zdravje ljudi, živali in narave. WHO je ob tem zbral skoraj 800 znanstvenih ustanov iz več kot 80 držav. Toliko jih še nikoli ni sedelo za isto mizo, poroča WHO.
Ideja je preprosta: naše zdravje je povezano z zdravjem živali in okolja okoli nas. Če se nekje pojavi nova bolezni pri živalih, to hitro postane tudi naš problem. Prav zato je sodelovanje med državami in zaupanje v znanost tako pomembno, sporoča WHO.
Slovenija vlaga v spremembo
NIJZ in Ministrstvo za zdravje sta septembra 2025 skupaj začela projekt ZaPrePis (Obvladovanje kroničnih bolezni skozi prizmo krepitve zdravstvene pismenosti), ki bo trajal do konca leta 2028.
Projekt, vreden več kot 5,5 milijona evrov in sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada plus, si prizadeva za prenovo preventive kroničnih bolezni v Sloveniji s poudarkom na krepitvi zdravstvene pismenosti, poroča NIJZ.
