Odlog šolanja: Kdaj dodatno leto v vrtcu res koristi vašemu otroku?
V Sloveniji v prvi razred vsako leto vstopi vse več sedemletnikov.
Odlog šolanja, ki je bil nekoč izjema, je danes odločitev približno vsake desete družine. A leto več v vrtcu ni vedno rešitev. Kdaj je odlog res v otrokovo korist, zakaj so si ga starši vse pogosteje začeli želeti in kaj nam ta trend pove o šoli, v katero otroci vstopajo že pri šestih letih?
Odlog ni več redkost
Odlog vpisa v prvi razred osnovne šole je v zadnjih letih postal razmeroma pogost pojav. Med prvošolci je danes že več kot desetina otrok, ki v šolo vstopijo pri sedmih letih, ne pri šestih, kot predvideva zakon. Če je bil odlog še pred desetletji razumljen predvsem kot izjema, namenjena posameznim otrokom z izrazitejšimi razvojnimi posebnostmi, se je po letu 2010 začel pojavljati vse pogosteje tudi pri otrocih brez večjih razvojnih odstopanj.
Število odlogov se je postopno povečevalo iz leta v leto in doseglo vrh tik pred pandemijo, ko je bil odlog odobren približno vsakemu osmemu otroku v generaciji. Tudi po obdobju covida se trend ni bistveno obrnil. Nasprotno – delež otrok, ki v prvi razred vstopijo leto kasneje, se je ustalil okoli desetih do enajstih odstotkov, kar pomeni, da odlog ni več obrobna odločitev, temveč stalnica šolskega sistema.
Takšni podatki kažejo, da ne gre več zgolj za individualne razvojne zgodbe, temveč za širši družbeni pojav. Odlog šolanja danes ni več izjema, temveč vzorec, ki odpira pomembno vprašanje: ali se res tako hitro spreminjajo otroci in njihove potrebe ali pa se spreminja tudi šola – in pričakovanja, ki jih postavlja pred najmlajše.
Kaj sploh pomeni odlog šolanja
Po zakonu mora otrok vstopiti v osnovno šolo v koledarskem letu, v katerem dopolni šest let. Sistem pa hkrati dopušča možnost, da se začetek šolanja izjemoma odloži za eno leto, če strokovna presoja pokaže, da otrok v danem trenutku še ni pripravljen na vstop v šolsko okolje in zahteve, ki jih to prinaša. Odlog torej ni avtomatičen, temveč vezan na utemeljene razloge in postopek, v katerem sodeluje več strokovnjakov.
Pobudo za odlog lahko podajo starši, pediater, vrtec ali strokovna komisija, v postopek pa so praviloma vključeni tudi šolski svetovalni delavci in zdravnik. Pri presoji se ne ocenjuje otrokovo znanje, temveč njegova celostna pripravljenost – čustvena, socialna, gibalna in kognitivna – ter zmožnost, da bo v razredu sledil pouku brez pretiranega stresa. Končno odločitev sprejme šola, staršem pa je omogočeno, da se v primeru nestrinjanja nanjo tudi pritožijo.
Pomembno je poudariti, da odlog šolanja ni pravica, ki bi pripadala vsakemu otroku na zahtevo, niti ne pomeni ocene otrokove inteligentnosti ali kasnejšega potenciala. Gre za strokovno presojo pripravljenosti na šolski sistem, kakršen je v določenem trenutku, in za iskanje rešitve, ki naj bi otroku omogočila čim bolj varen in spodbuden vstop v šolsko okolje.
Kdaj je odlog zares primeren
Odlog šolanja je lahko smiselna in za otroka razbremenjujoča odločitev predvsem takrat, ko otrok razvojno izraziteje odstopa od vrstnikov in bi mu vstop v šolo v danem trenutku povzročal dolgotrajen stres. Najpogosteje se odlog priporoča pri otrocih, ki imajo težave s čustveno in socialno zrelostjo, denimo pri uravnavanju čustev, ločevanju od staršev, sodelovanju v skupini ali reševanju konfliktov. Pogost razlog so tudi težave s pozornostjo in samoregulacijo, slabša zmožnost sledenja navodilom, krajša vztrajnost pri nalogah ter izrazitejši govorno-jezikovni zaostanki, ki otežujejo razumevanje pouka in komunikacijo v razredu.
Poleg tega se odlog lahko priporoča tudi zaradi nezrelih gibalnih in grafomotoričnih spretnosti, ki otroku otežujejo pisanje in sedenje pri miru, ali zaradi zdravstvenih in nevroloških posebnosti. Pri otrocih s posebnimi potrebami je odlog pogosto del širšega načrta podpore, ki vključuje tudi dodatno strokovno pomoč in postopno prilagajanje na šolsko okolje.
Ključno vprašanje pa ni zgolj, ali otrok leto dni ostane doma ali v vrtcu, temveč kaj se v tem dodatnem letu z njim dogaja. Če otrok leto dni preživi v enakem okolju brez ciljno usmerjene strokovne podpore, se težave pogosto ne razrešijo, temveč se le zamaknejo za eno šolsko leto. Odlog ima smisel le takrat, ko je dodatno leto razvojno bogato, namenjeno krepitvi otrokovih šibkejših področij in mu omogoča, da v šolo vstopi bolj samozavesten, varnejši in bolje opremljen za izzive, ki ga čakajo.
Zakaj si starši odlog vse pogosteje želijo
Velik del staršev za odlog šolanja zaprosi predvsem iz strahu. Strahu pred tem, da bo otrok v šoli preobremenjen, da se bo prehitro znašel v svetu ocen, primerjav in pričakovanj ter da bo izgubil tisti del brezskrbnega otroštva, ki ga starši pogosto povezujejo z vrtcem. Mnogi imajo občutek, da šola danes od otrok zahteva vedno več in vedno prej, hkrati pa ponuja manj prostora za igro, gibanje in postopno prilagajanje. Prvi razred se zato v očeh staršev pogosto zdi manj igriv in bolj podoben »resni šoli«, kot so jo doživljali sami.
Ob tem ne gre zanemariti tudi zelo praktičnih razlogov, ki pomembno vplivajo na odločitev. Vrtec staršem omogoča daljše varstvo, bolj prilagodljiv urnik in manj organizacijskega pritiska na družinsko življenje. Šola pa prinese točno določen urnik, obvezno prisotnost, domače naloge in več odgovornosti, ki pogosto padejo tudi na starše. Za nekatere družine je leto več v vrtcu tudi način, kako lažje uskladiti delo, varstvo in vsakdanji ritem.
Zato odlog šolanja ni vedno neposreden odgovor na otrokove razvojne potrebe. Pogosto je odraz družinske realnosti, negotovosti staršev in širših sistemskih okoliščin, v katerih šola ni več samoumevno doživeta kot varno in prilagodljivo okolje za najmlajše.
Ali so starejši otroci v razredu res v prednosti
Raziskave kažejo, da ima starost ob vstopu v šolo določen vpliv, predvsem v prvih letih. Mlajši otroci v razredu so pogosteje ocenjeni kot manj zreli, pogosteje imajo učne in vedenjske težave ter pogosteje potrebujejo dodatno pomoč. Temu pravimo učinek relativne starosti. A dolgoročno slika ni enoznačna. Prednosti starejših otrok se z leti pogosto zmanjšajo, pri nekaterih pa se lahko pojavijo tudi neželeni učinki, kot so dolgočasje, nižja motivacija ali občutek, da so »vedno korak pred drugimi«. Odlog torej ni zagotovilo za kasnejši šolski uspeh, temveč le ena od možnosti, ki mora biti zelo premišljena.
Slovenija je z uvedbo devetletne osnovne šole znižala starost obveznega vstopa v šolo s sedmih na šest let. Namen reforme je bil otrokom zagotoviti daljšo, bolj postopno in razvojno prilagojeno šolsko pot. Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje naj bi bilo mehkejše, bolj igrivo in bolj povezano z vrtcem, s poudarkom na socialnem učenju in postopnem uvajanju učnih zahtev.
V teoriji naj bi bil šestletnik za takšen sistem primeren. V praksi pa se je pokazalo, da se razkorak med zasnovo in izvedbo pogosto pozna prav pri najmlajših. Če prvi razred deluje kot pospešek in ne kot prehod, se starši odzovejo z odlogom.
Odlog kot ogledalo šole
Odlog šolanja sam po sebi ni slab. V določenih primerih je nujen in otroku koristi. Težava nastane, ko postane množična strategija. Takrat ni več vprašanje le, ali je otrok pripravljen na šolo, temveč tudi, ali je šola pripravljena na otroka.
Če vsako leto približno desetina staršev presodi, da je za njihovega šestletnika šola prezahtevna, potem to ni zgolj individualna odločitev. To je sporočilo sistemu. Sporočilo, da si otroci in starši želijo šole, ki bo znala sprejeti raznolikost razvoja, ne da bi jo najprej odlagala.
