Dijakinja iz Ljubljane: Starši verjamejo, da nas lahko zaščiti le solzivec
Čeprav policija ne beleži porasta kriminalitete, vse več dijakinj priča o strahu, nadlegovanju na mestnih avtobusih in o solzivcu, kot načinu samoobrambe.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V uredništvo smo v zadnjem obdobju prejeli sporočila bralk, ki opozarjajo na občutek ogroženosti v določenih delih Ljubljane. To so območja zlasti v okolici Dolgega mostu, Metelkove, železniške postaje in predvsem na mestnih avtobusih.
Ena od njih je opisala, da je bila na ljubljanskem mestnem avtobusu večkrat nadlegovana, nazadnje tudi snemana, pri čemer ni vedela, kako se odzvati. Dodala je, da so številnim sošolkam starši že kupili solzivec, saj menijo, da je to edini način, ki bi jih lahko rešil, če v primeru napada ostanejo same.
»Ko se peljem sama, imam v roki solzivec«
Čeprav policija zatrjuje, da se kriminaliteta v Ljubljani zmanjšuje, številna dekleta opozarjajo, da se v javnem prostoru počutijo vse manj varno. Dve dijakinji z ene od gimnazij v Ljubljani pravita, da se v določenih delih mesta ne počutita varno, zlasti zvečer ali kadar sta sami.
»Ko se vračam domov z avtobusom, imam solzivec že v roki. Ne zato, ker bi se mi kaj zgodilo, ampak ker se bojim, da bi se lahko,« nam je zaupala ena od njiju. Opisala je tudi dogodek, ki jo je še posebej pretresel: po njenih besedah je sošolko neznani moški na avtobusu potegnil za lase, nato pa jo snemal z mobilnim telefonom v živo na družbenem omrežju TikTok.
Druga dodaja, da nadlegovanje pogosto ostane na ravni opazk, vsiljivih pogledov ali sledenja, a ravno to ustvarja občutek stalne napetosti. »Ne veš, kdaj se bo kdo odločil iti korak dlje.« Obe poudarjata, da policije nista poklicali, saj nista vedeli, ali je to sploh razlog za prijavo, in ker ju je bilo strah, da ju ne bi jemali resno.
Policija zagotavlja, da so razmere obvladljive
Vprašanja glede trenutne situacije smo naslovili na Policijsko upravo Ljubljana, kjer so nam pojasnili, da v letu 2025 na območju Mestne občine Ljubljana ne zaznavajo porasta kriminalitete, temveč ravno nasprotno.
Zgodil naj bi se upad obravnavanih kaznivih dejanj, njihovo število pa je pod desetletnim povprečjem. Po njihovi oceni so trenutne varnostne razmere dobre in obvladljive. Poudarjajo, da je Ljubljana kot največje mesto v Sloveniji tudi najbolj varnostno obremenjena, saj se v urbanem okolju zadržuje več ljudi, dnevnih migrantov in turistov, kar vpliva na večje število zaznanih kaznivih dejanj.
»Glede problematike kaznivih dejanj na območju mesta Ljubljana v vseh letih nekoliko izstopata območji Policijske postaje Ljubljana Center in Policijske postaje Ljubljana Moste, kar je povezano predvsem z večjo dnevno fluktuacijo ljudi na teh območjih v primerjavi z drugimi mestnimi predeli. Statistiko vodimo glede na območja policijskih postaj, informacije o območjih pa so razvidne iz letnih poročil, ki so objavljena na spletni strani policije,« so zapisali.
Navajajo, da policija problematiko stalno spremlja, analizira podatke in v primeru zaznanih težav prilagaja svoje aktivnosti – tudi s poostrenimi nadzori, civilnimi patruljami in povečano prisotnostjo na varnostno bolj obremenjenih območjih. Med drugim so to avtobusna postajališča, avtobusna in železniška postaja Ljubljana, ožji center Ljubljane in območje Tabora, okolica azilnega doma Vič ter nakupovalna središča Moste, Rudnik in Šiška. Toda uradni podatki ne zajamejo vsega.
Solzivec je zakonit, a ne za mladoletne
Uporaba solzivca je dovoljena le v okviru silobrana, torej kadar je nujno potrebna za odvrnitev sočasnega protipravnega napada. Uporaba zunaj teh meja se lahko obravnava kot prekršek ali celo kaznivo dejanje. Zakon o orožju (22. člen Kazenskega zakonika (KZ-1)) opredeljuje, da lahko plinski razpršilec brez posebnega dovoljenja kupijo in imajo v posesti le polnoletne osebe. Mladoletni solzivca ne smejo imeti, saj gre v tem primeru za prekršek, navajajo na Policijski upravi Ljubljana.
Policija zato svetuje, naj se ljudje nevarnim situacijam poskusijo izogniti, v primeru ogroženosti pa naj najprej pokličejo na pomoč in obvestijo policijo. Pomembno je tudi, da si zapomnijo opis storilcev in drugih okoliščin.
Šole uradnih prijav ne beležijo
Na eni od ljubljanskih gimnazij pojasnjujejo, da solzivci v šolskem prostoru niso dovoljeni, hkrati pa priznavajo, da v šolskem okolju ne beležijo primerov, ko bi se dijakinje nanje obrnile zaradi občutka ogroženosti v javnem prostoru ali uporabe solzivca. Prav tako o tovrstnih skrbeh starši niso poročali na šolo.
Čeprav policija in šole ne beležijo uradnih prijav, pričanja deklet za naš portal opisujejo občutke nelagodja in strahu, ki ga v uradnih in šolskih evidencah ni zaznati. Mladi pogosto stiske rešujejo znotraj kroga prijateljev ali družine, ne pa tudi po uradnih poteh.
Primer lažne prijave
Ob tem se spomnimo na primer iz lanskega leta, ko se je prijava domnevnega napada na otroka na ljubljanskem avtobusu LPP izkazala za lažno. Z dodatnim zbiranjem obvestil in pregledom video materiala so policisti ugotovili, da se dogodek sploh ni zgodil. Takšni primeri so redki, a lahko dodatno zapletejo razpravo o varnosti.
Čeprav uradne številke kažejo, da je Ljubljana varno mesto, izkušnje nekaterih mladoletnic kažejo drugačno plat vsakdana. Občutek ogroženosti, nezaupanje v uradne poti in razmišljanje o samozaščitnih sredstvih odpirajo vprašanje, ali obstoječi sistemi dovolj nagovarjajo realnost mladih tudi takrat, ko podatki pravijo, da je vse v redu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
