Kaj mora Pogačar še storiti, da bo prepričal tudi največje legende športa
V ponedeljek zvečer so v Madridu podelili Laureuse, ki so neke vrste športni ekvivalenti filmskih Oskarjev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Med petimi nominiranci za svetovnega športnika leta je bil drugo leto zapored tudi Tadej Pogačar, ki pa je znova ostal praznih rok.
Ostal je praznih rok, pa čeprav je v letu 2025 znova (s)pisal zgodovino. Zmaga na Tour de France, naslov svetovnega in evropskega prvaka, osvojeni trije spomeniki, zmage na Kriteriju Dofineja, Strade Bianche in Valonska puščica ... Kaj mu je še storiti, če tudi ni bilo dovolj?
Številni bodo dejali, da glavni razlog tiči v tem, da kolesarstvo nima takšnega statusa kot tenis, formula ena ali atletika, da o nogometu niti ne govorimo. Malo je najbrž kriva tudi preteklost tega športa. Grehov in madežev polna preteklost ter posledično nezaupanje v kolesarstvo in kolesarje. Navsezadnje je bil edini kolesar, ki je dobil Laureusa, naknadno izbrisan s seznama dobitnikov. Najbrž ni potrebno pisati, za koga gre.
A vsemu zapisanemu navkljub je še vedno težko verjeti, da Pogačar, ki je že danes eden najresnejših kandidatov za največjega kolesarja vseh časov, še ni dobil tudi te nagrade. Morda je vse skupaj še najbolje povzel nek kolesarski vplivnež. »Za nekoga, ki je tako dominanten, se zdi, da nikoli zares ne prebije kolesarskega mehurčka. Ne glede na to, ali gre za sam šport ali dejstvo, da ni posebej aktiven na družbenih omrežjih, le redko doseže širše občinstvo.«
Tenis kralj športov?
Prvič so laureuse podelili leta 2000. Kar trinajstkrat je bil za svetovnega športnika leta izbran teniški igralec, po petkrat je nagrada romala v roke atleta in voznika formule ena, po dvakrat pa v roke nogometaša in golfista.
Pri podeljevanju nagrad sodelujeta dve ločeni skupini. Najprej ožji izbor kandidatov pripravijo športni novinarji z vsega sveta. Gre za več sto članov globalnega medijskega panela, ki predlagajo in izberejo nominirance v posameznih kategorijah. O zmagovalcih nato glasuje Laureus World Sports Academy, ki jo sestavljajo legendarni nekdanji športniki. V 69-članski akademiji so denimo Nadia Comaneci, Sebastian Coe, Sergej Bubka, Boris Becker, Giacomo Agostini, Luis Figo, Emerson Fittipaldi, Missy Franklin, Ruud Gullit, Tony Hawk, Michael Johnson, Lennox Lewis, Franz Klammer, Yao Ming, Edwin Moses, Martina Navratilova, Jack Nicklaus, Steve Redgrave, Mark Spitz, Monica Seleš, Alberto Tomba, Lindsey Vonn, Katarina Witt ... Velikan pri velikanu, od nekdanjih kolesarjev pa sta člana Fabian Cancellara in Big Mig Indurain.
Akademija ima končno besedo – njeni člani glasujejo tajno in izberejo zmagovalce med nominiranci. In leto 2025 je bilo še eno teniško leto. Glavni nagradi sta namreč domov odnesla Carlos Alcaraz in Arina Sabalenka. Alcaraz je lani dobil Roland Garros in US Open, zaigral tudi v finalu v Wimbledonu in leto končal kot številka 1 svetovnega tenisa. »Nagrada ima še večji pomen, ker jo podeljujejo tisti, ki res razumejo v šport. Te noči ne bom nikoli pozabil, za vedno bo ostala v mojem srcu,« je po prejemu nagrade dejal Španec.
Kot vsak je tudi ta izbor v prvi vrsti stvar okusa. A z vsem dolžnim spoštovanjem do Alcaraza in njegovih izjemnih dosežkov v letu gospodovem 2025, toda ni jih malo, ki menijo, da je športni Oskar romal v napačne roke.
»Are you not entertained?« »Ali se ne zabavate?« kot se je v filmu Gladiator zadrl Russell Crowe oziroma Maksimus Decimus Meridius. Nekaj podobnega bi se lahko Pogačar zadrl v obraz zgoraj navedenim članom akademije.
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
