Ne samo nafto, vojna z Iranom bo podražila tudi hrano
Konflikt na Bližnjem vzhodu poleg nafte ogroža tudi svetovno prehransko varnost, saj strokovnjaki opozarjajo na kritično pomanjkanje gnojil.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Strokovnjaki poleg krize z nafto opozarjajo še na vzporedno krizo, ki predstavlja resno grožnjo globalni preskrbi s hrano zaradi morebitnega pomanjkanja gnojil, ključnih za kmetijsko proizvodnjo.
Hormuška ožina: usodno grlo za kmetijske surovine
Skoraj polovica svetovne trgovine z ureo, najpogosteje uporabljenim gnojilom, in velike količine drugih gnojil se iz držav Zaliva izvažajo skozi Hormuško ožino, poroča Al Jazeera.
Motnje v dobavi plina in pomorskem prometu so že povzročile zmanjšanje proizvodnje v tovarnah, ki naravni plin uporabljajo kot ključno surovino. Katarska državna družba QatarEnergy je po napadih na objekte za utekočinjeni zemeljski plin ustavila proizvodnjo v največji svetovni tovarni uree.
Domino efekt: Od zaprtih obratov do rekordnih cen
Upad proizvodnje v Katarju je sprožil domino efekt: Indija je omejila delovanje treh svojih tovarn, Bangladeš pa je zaprl štiri od petih obratov. V ZDA že beležijo skoraj 25-odstotno pomanjkanje gnojil za ta letni čas. Cene uree z Bližnjega vzhoda so narasle za približno 40 odstotkov in so trenutno skoraj 60 odstotkov višje kot lani.
Iz držav Zaliva prihaja približno 20 odstotkov svetovne proizvodnje gnojil in kar 46 odstotkov globalne dobave uree. Katarska družba QAFCO sama zagotavlja približno 14 odstotkov svetovne proizvodnje te surovine. Analize kažejo, da bi dolgotrajno zaprtje Hormuške ožine lahko zmotilo tretjino celotne svetovne trgovine z gnojili.
Najbolj so odvisne azijske države, ki iz te regije prejmejo 35 odstotkov izvoza uree, 53 odstotkov žvepla in 64 odstotkov amonijaka. Največji porabniki so Indija, Brazilija in Kitajska, sledijo pa Maroko, ZDA, Avstralija in Indonezija. Brazilija je skoraj v celoti odvisna od uvoza, pri čemer polovica dobav poteka skozi omenjeno ožino.
Udarec v kritičnem času spomladanske setve
Kriza prihaja v najobčutljivejšem trenutku, med spomladansko setvijo. Pomanjkanje uree je svet prizadelo že po letu 2022, ko je Evropa zaradi izgube poceni ruskega plina zmanjšala proizvodnjo, Kitajska pa je dodatno omejila izvoz za lastne potrebe.
Če se bo pomanjkanje nadaljevalo, bi kmetje lahko zmanjšali uporabo gnojil, kar bi povzročilo nižje donose. To bi zmanjšalo svetovno ponudbo hrane in povzročilo rast cen, zlasti v državah, ki so močno odvisne od uvoza kmetijskih pridelkov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
