Oštro

V okviru projekta Avtogrob, ki ga je pripravilo Oštro, Center za preiskovalno novinarstvo, so tudi s pomočjo sodobnih tehnologij in satelitskih posnetkov našteli kar 74 nelegalnih odlagališč. Kot so zapisali, pa je najbolj zaskrbljujoče, da skoraj vsako peto tako odlagališče leži na zemljiščih v lasti občine, države ali državnega podjetja. »Več odlagališč, ki obstajajo že desetletja, ni bilo saniranih kljub prijavam inšpektoratu oziroma kljub njihovemu ukrepanju. Vse kaže, da ima Slovenija z izrabljenimi avtomobili sistemski problem,« so zapisali pri Oštro.

Težava ni nova

Problem ni nov, ponekod so v preteklosti taka odlagališča uspešno sanirali, a vseh tudi ne. Tako so pri Oštro za osnovo vzeli registre divjih odlagališč Ekologov brez meja, ki so jih zasnovali že leta 2009. Raziskava je trajala skoraj eno leto, z iskanjem podatkov po spletu, analizi satelitskih posnetkov in tudi iskanja podatkov na terenu pa so pregledali več kot 350 parcel ter našli že omenjenih 74 neprijavljenih odlagališčih izrabljenih vozil v Sloveniji.

Oštro

Slovenski vozni park vsega skupaj šteje 1,7 milijona vozil, od tega je 1,2 milijona osebnih. V povprečju v Sloveniji iz prometa izločimo med 60.000 do 80.000 na leto, glede na hitrost obnavljanja voznega parka (povprečna starost avtomobila že presega 11 let) bo ta številka v prihodnje še večja. A v sistemu razgradnje jih konča le desetina ali dobrih 8000 vozil.

Na ta način dejansko iz evidenc izgine do 50.000 vozil, s tem pa tudi skoraj 1000 ton nevarnih odpadkov. »Vzorec lokacij odlagališč je pokazal, da del neregistriranih in razgrajenih avtomobilov konča kar na dvoriščih stanovanjskih hiš in v industrijskih conah,« so povedali na Oštro.

Avtomobili ležijo vsepovsod

Pomemben vir nahajališč so bili tudi namigi prebivalcev, ki so se odzvali na poziv za pomoč pri iskanju. »Nekateri v bližini odlagališča živijo, drugi so nanje naleteli med prostočasnimi aktivnostmi v naravi, tretji pa so se z njimi srečali kot profesionalci na področju ravnanja z avtomobili. Z njihovo pomočjo smo identificirali 27 potencialnih lokacij,« še dodajajo.

Oštro

Pri iskanju so si pomagali, kot omenjeno, s satelitskimi posnetki ter tudi umetno inteligenco, ki se je sproti »učila« prepoznavati vzorce na satelitskih posnetkih, s tem pa bi omogočili sistemu, da bi tudi sam začel iskati podobna nahajališča.

A kjer kakovost posnetkov ni bila dovolj dobra, so se morali celo odpraviti na teren. Takih je bilo kar 55 lokacij, ki so dejansko razpršene po celi Sloveniji, od Murske Sobote do Kopra in od Bohinjske Bistrice do Krškega. »Potrdili smo obstoj odlagališč izrabljenih avtomobilov v industrijskih conah, odročnih vaseh, gozdu, ob stanovanjskih hišah sredi naselja in celo v zaraščeni vrtači na zemljišču v cerkveni lasti. V nekaj primerih pa smo ugotovili tudi, da na kraju ni več izrabljenih avtomobilov,« so še zapisali.

· Kronika

Avtomobili največkrat zapuščeni, ker jih ne uspejo prodati

Po zakonu bi morala biti odlagališča prijavljena, o legalnosti pa odloča država, zato so v svoj nabor odlagališč dejansko uvrstili neprijavljena in ne nelegalna odlagališča izrabljenih avtomobilov.

Veliko tveganje za okolje

In tako našteli vsaj 74 neprijavljenih odlagališč avtomobilov po Sloveniji. Ta pa so veliko tveganje za okolje, kot glavno merilo za ocenjevanje stopnje ogrožanja pa so vzeli ogrožanje virov pitne vode, oddaljenost najdišča od površinskih voda in območja pogostih poplav.

Oštro

Tri neprijavljena odlagališča avtomobilov so celo našli v območju regijskega parka Škocjanske jame ter po eno v krajinskem parku Strunjan in krajinskem parku Ljubljansko barje.

»Olja in gorivo iztekajo že pri voznih avtomobilih, kaj šele pri zapuščenih na črnih deponijah, kjer ni nameščenih ustreznih lovilcev teh snovi,« pa je za Oštro povedal Mihael Jožef Toman, strokovnjak za vode in profesor na biotehniški fakulteti v Ljubljani

Med najbolj nevarnimi avtomobilskimi deli so akumulatorji z elektrolitom, ki je raztopina žveplove kisline in destilirane vode, vsebuje pa še težke kovine, kot so živo srebro, kadmij, svinec in nikelj.

· Novice

Rogaška Slatina: Poslovnežu dobiček, krajanom smeti, smrad in skrbi

A najhuje od vsega je, da so pri tem opazili, da so na inšpekciji za okolje vedeli za večino lokacij, a kljub dobri informiranosti pa so sistemi nadzora in kaznovanja neučinkoviti in počasni, pomanjkljiva zakonodaja pa omogoča izigravanje sistema.

A sam odvoz zapuščenega vozila ni enostaven. Naleteli so na primer ko je mlada družina kupila parcelo za gradnjo, na njej pa so našli zapuščeno vozilo. A družba za razstavljanje izrabljenih vozil ga ni smela odpeljati, ker to vozilo uradno ni bilo izrabljeno. To postane šele, ko ga lastnik odda pooblaščenemu obratu za razstavljanje oziroma prepusti v ravnanje kot odpadek. Če bi torej omejeno vozilo odpeljali v recikliranje, bi to lahko pomenilo, da so ga ukradli.

Nekatera odlagališča so že zelo stara

A kar desetina vseh odlagališč je po ugotovitvah Oštra starejših od deset let, tri pa so celo le manj kot kilometer oddaljena od uradnega zbirališča. Uradnih zbiralcev in razstavljalcev vozil je v Sloveniji trenutno 80.

Oštro

Tretjina odlagališč pa ostaja kljub ukrepom okoljskega inšpektorata, kar kaže na razširjenost problema, pa tudi na zahtevnost in neučinkovitost inšpekcijskega ukrepanja.

Kot poseben primer Oštro navaja dolgoletno deponijo v Stolovniku v Krškem, ki ji ukrepi inšpektorata ne morejo do živega. Tam je poleg drugih odpadkov najmanj 11 avtomobilov, odpadki pa se v neposredni bližini potoka Brestanica kopičijo vsaj od leta 2006, ko so na inšpektoratu za okolje uvedli postopek. Ta po skoraj 20 letih še ni končan.

Pa divja odlagališča?

Toliko gradbenih odpadkov lahko oddate brezplačno

Neučinkoviti so tudi ukrepi inšpektorata v primeru enega izmed treh največjih odlagališč, odkritih v projekt Avtogrob, v Vodicah, kjer je več kot 100 izrabljenih vozil. Na zemljiščih v lasti Petra Ježa, v enem primeru pa tudi vodiške občine, so avtomobili že vsaj od leta 2008.

Oštro

Kaj dela inšpekcija?

O občutku dvojnih meril so poročali tudi občani, ki so prisiljeni sobivati z neprijavljenimi avtomobilskimi odpadi. Za Oštro je ljubitelj starodobnikov iz Kočevja Matic Praznik spomnil na absurden medijsko odmeven inšpekcijski postopek proti babici, ki je bila letos v Kočevju kaznovana, ker je njen vnuk uriniral na travniku.

»Hkrati pa imamo tu resne onesnaževalce, ne le avtomobilske, tudi industrijske, ki jih nihče ne preganja. Kočevje leži na kraškem svetu, spodaj je podtalnica, v katero se z neurejenih odlagališč stekajo odpadna olja in druge škodljive snovi,« opozarja in se sprašuje, kaj dela inšpekcija.