Bobo

V zadnjih dneh se marsikje po Sloveniji prebujamo v "sivino", ki v nižinah in kotlinah vztraja večji del dopoldneva, v zraku pa se pogosto zazna tudi vonj po dimu. Občutek, da je zrak ponekod onesnažen, ni zmoten – podatki Agencije RS za okolje (Arso) namreč kažejo, da so bile koncentracije trdnih delcev PM10 na nekaterih merilnih postajah povišane. Najvišjo dnevno vrednost 61 mikrogramov na kubični meter so v četrtek dopoldne zabeležili v Črnomlju. Mejna vrednost je sicer 50 mikrogramov.

Pred kurilno sezono

Znani rezultati testov peletov in drv na slovenskem trgu

Preliminarni podatki agencije za okolje za december sicer kažejo, da so mejne dnevne vrednosti PM10 presegle pet merilnih postaj. V Ljubljani je do presežkov prišlo 1. decembra na treh lokacijah, v Črnomlju 1. in 2. decembra, na Ptuju pa prav tako 1. decembra. Tudi v zadnjih dneh so se ravni delcev nekoliko povečale, najbolj na Primorskem, kjer se je lokalnim izpustom pridružil še onesnažen zrak, ki priteka iz Padske nižine. Najbolj obremenjene ostajajo postaje ob prometnicah in v bližini manjših kurišč, kjer se lokalnim izpustom pridružujejo še onesnaževalci iz prometa in kurjenja lesa.

Bobo

Zakaj so koncentracije bolj povišane pozimi?

Glavni razlogi za povečane koncentracije trdnih delcev v zimskem času so meteorološke razmere, promet in kurjenje lesa. Posebno pomembna je temperaturna inverzija, ki pozimi pogosto prevladuje ob anticiklonalnem vremenu. Pri inverziji se temperatura z višino ne znižuje, temveč narašča, kar ustvarja nekakšen "pokrov" nad prizemnimi plastmi zraka. Izpusti se zadržujejo bližje tlom in se šele ob močnejšem vetru ali obilnejših padavinah razpršijo.

Če inverzija vztraja več dni, se onesnaževalci kopičijo v jezeru hladnega zraka, kar občutno poslabša kakovost zraka in poveča tveganje za zdravje prebivalcev.

Bobo

Kaj napovedujejo meteorologi?

Po trenutnih vremenskih napovedih je v četrtek rahla burja predvsem na Primorskem razpihala zrak, kar bo vplivalo na znižanje ravni PM10 in PM2,5. Prisotna je tudi megla, ki lahko dodatno zmanjša koncentracijo delcev v ozračju. "Inverzija sicer sega visoko, kar omogoča razpršitev izpustov v večjem volumnu zraka, zato do izrazitega poslabšanja kakovosti zraka v teh dneh ne prihaja," so nam pojasnili na Arsu.

Nevarna polucija in vadba

Tiha pandemija: Rekreacija na slabem zraku lahko usodno uničuje srce

Podatki agencije kažejo, da je stanje v primerjavi s preteklimi leti povsem običajno. "Ni nobenih odstopanj od pričakovanj," pravijo meteorologi. Kljub temu pa opozarjajo, da v primeru dolgotrajne inverzije in brez padavin ali vetra lahko kakovost zraka hitro poslabša.

Onesnažen zrak vpliva na zdravje ljudi

Onesnažen zrak sicer lahko močno škoduje zdravju. Kratkotrajno izpostavljanje lahko poškoduje sluznico dihal, posledice dolgotrajne izpostavljenosti pa se kažejo na srčno-žilnem sistemu, možganih in pljučih. Posebej ranljivi so dojenčki in otroci, starejši, srčni, pljučni in sladkorni bolniki. V Sloveniji lahko približno sedem odstotkov smrti zaradi srčno-žilnih bolezni pripišemo onesnaženemu zraku, so pred časom pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Žiga Živulović jr. / BOBO

NIJZ tako opozarja, naj v času povečanega onesnaženosti zraka velja previdnost. Umaknemo se stran od prometnic in ne izvajamo napornejših fizičnih aktivnosti. Prostore zračimo takrat, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Če imamo vgrajene prezračevalne sisteme, v njih uporabljajmo HEPA filtre, gre za zračne filtre, ki so namenjeni preprečevanju mikro prašnih delcev. Kakovost zraka lahko spremljate na tej povezavi. 

Drva za kurjavo so najpomembnejši vir onesnaženja s trdnimi delci, zato je treba precej pozornosti nameniti kurjavi. Zastarele peči je treba zamenjati, kurilne naprave pa redno čistiti in dosledno vzdrževati. Treba je poskrbeti tudi za gorivo: kuriti je treba suha drva, nikakor pa ne obdelanega lesa ter lesenih ali drugih odpadkov.

Kaj so delci PM10 in PM2,5

PM10 so po evropskih pravilih delci s premerom, manjšim od 10 mikrometrov; PM2,5 so delci s premerom, manjšim od 2,5 mikrometra. Meritve delcev PM10 tako zajemajo vse delce, manjše od tega, tudi delce PM2,5.

Poročilo EEA

Slab zrak v Evropi kriv za 1,9 milijona izgubljenih let življenja

Delci, večji od 10 mikrometrov, se zadržijo v zgornjih dihalnih poteh (nos in obnosne votline), manjši delci pa dosežejo tudi spodnje dihalne poti. Delci, manjši od 2,5 mikrometra, prodrejo tudi v pljučne mešičke. Od tam lahko vstopajo v krvni obtok, s krvjo v tkiva in organe po telesu, kjer lahko povzročijo vnetje, pojasnjujejo na NIJZ. V večini delcev je glavna komponenta ogljik, na tega pa se lahko vežejo primesi, kot so kovine, organska topila ali ozon.