Državni zbor izglasoval, da referendum o interventnem zakonu ni dopusten
Državni zbor je izglasoval, da referendum o interventnem zakonu ni dopusten. Pobudniki lahko sklep še izpodbijajo pred ustavnim sodiščem.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Državni zbor je z 48 glasovi za in s 35 proti izglasoval sklep, da referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni dopusten. To pomeni, da volivci za zdaj ne bodo odločali o zakonu, proti kateremu so sindikati vložili referendumsko pobudo.
A današnje glasovanje še ne pomeni nujno, da referenduma dokončno ne bo. Pobudniki lahko sklep državnega zbora v 15 dneh od objave v Uradnem listu izpodbijajo pred ustavnim sodiščem. To mora o zahtevi odločiti v 30 dneh. Če sklep razveljavi, se referendumski postopek lahko nadaljuje; če ga potrdi, referenduma o interventnem zakonu ne bo.
Sindikati so takoj po glasovanju v državnem zboru že napovedali ustavno pritožbo. Menijo, da je bila omnibus tehnika zlorabljena za odvzem referendumske pravice.
Predlagatelji sicer zakon predstavljajo kot razbremenitev dela in gospodarstva, nasprotniki pa kot poseg v javne finance, socialno državo in referendumsko pravico.
Osrednje vprašanje današnje razprave ni bilo več, ali je zakon dober ali slab, temveč ali smejo o njem odločati volivci. Koalicijska stran je vztrajala, da gre v pretežnem delu za zakon o davkih in drugih obveznih dajatvah, o katerih ustava referenduma ne dovoljuje. Opozicija je odgovarjala, da gre za širši omnibus zakon, v katerega so bile davčne določbe vključene tudi zato, da bi se referendum preprečil.
Cigler Kralj: Referendum prepoveduje ustava
Janez Cigler Kralj je v imenu predlagateljev poudaril, da zakon v več kot polovici členov ureja davke ali druge obvezne dajatve. Naštel je spremembe pri dohodnini od najemnin, normiranih odhodkih, prispevkih za socialno varnost, dolgotrajni oskrbi, DDV in energentih.
»Referenduma o tem zakonu torej ne prepovedujemo mi predlagatelji, ampak ga prepoveduje ustava sama,« je dejal. Če državni zbor sklepa ne bi sprejel, bi po njegovem kršil ustavo. Skliceval se je tudi na pravni mnenji Rajka Pirnata in Ernesta Petriča, ki naj bi po njegovih navedbah potrjevali nedopustnost referenduma.
SDS: Zakon za tiste, ki delajo
Rado Gladek je v imenu SDS zakon opisal kot paket za ljudi, ki delajo, ustvarjajo in želijo več od svojega dela obdržati. Izpostavil je ukinitev plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo za nekatere skupine, uvedbo mikro s. p., znižanje DDV, nižjo obdavčitev najemnin, razvojno kapico in spremembe pri normirancih.
»To niso ukrepi za bogate,« je dejal in dodal, da gre za ukrepe, ki »vračajo dostojanstvo delu, podjetnosti in ustvarjanju«. Po njegovem ne gre za omejevanje demokracije, ampak za spoštovanje ustave, saj pravica do referenduma ni neomejena.
Žakelj: Ne morejo zanikati davčnega zakona
Janez Žakelj je v imenu NSi, SLS in Fokus poudaril, da zakon spreminja več zakonov s področja davkov in obveznih dajatev. Izpostavil je tudi javnofinančne učinke: predlagatelji ocenjujejo zmanjšanje prilivov na približno 570 milijonov evrov letno, vlada pa po njegovih navedbah do okoli 1,1 milijarde evrov.
»Ne morete torej hkrati trditi, da zakon povzroča milijardo evrov davčnega izpada, ter da ne gre za zakon o davkih,« je dejal in napovedal podporo sklepu.
Hot: Gre za zlorabo ustavne prepovedi
Meira Hot je v imenu SD napovedala nasprotovanje sklepu. Dejala je, da so sindikati po sprejetju zakona v rekordnem času zbrali dovolj podpisov za začetek referendumskih postopkov, koalicija pa se je odzvala s predlogom za prepoved referenduma.
Po njeni oceni zakon ni namenjen razvoju Slovenije, temveč »razkroju socialne države«, predlog sklepa pa ne pomeni izvrševanja ustave, ampak »njeno grobo zlorabo«. Priznala je, da večina določb posega na davčno področje, vendar opozorila, da je bil namen ustavne prepovedi davčnih referendumov varovati sposobnost države, da pobira nujne dajatve.
»Ustavna prepoved referenduma se poskuša uporabiti za to, da volivci na referendumu ne bi mogli preprečiti finančnega osiromašenja javnih blagajn,« je dejala. Opozorila je še, da predlagatelji pri zdravstvenem delu zakona po njenem prehitevajo ustavno sodišče, saj ustavna presoja še ni končana.
Demokrati: zakon naj začne veljati
Dr. Tadej Osterc je v imenu Demokratov napovedal podporo sklepu o nedopustnosti referenduma. Poudaril je, da bi zadržanje zakona pomenilo tudi zadržanje razbremenitev za upokojence, samozaposlene, obrtnike, podjetnike, mlade in družine.
»Današnja razprava ni samo pravno vprašanje, ampak tudi vprašanje politične poštenosti do ljudi,« je dejal. Po njegovem zakon prinaša »razvojni obrat«, referendum pa mora, čeprav je pomembno demokratično orodje, ostati znotraj ustavnih omejitev.
»Referendum spoštujemo kot pomembno demokratično orodje, toda tudi referendum mora potekati v okviru ustave Republike Slovenije,« je poudaril Osterc.
Levica Vesna: to je vprašanje demokracije
Tina Brecelj je v imenu Levice Vesna napovedala nasprotovanje sklepu. Ocenila je, da koalicija z nedopustnostjo referenduma omejuje možnost ljudi, da se izrečejo o zakonu, ki po njenem združuje več nepovezanih področij.
»Referendum ni motnja demokracije, referendum je njeno bistvo,« je dejala.
Po njenem mnenju gre za omnibus zakon, v katerega je bil davčni sklop umeščen tudi zato, da bi se celoten zakon izvzel iz možnosti referenduma. »Če bi sprejeli logiko, da zadostuje že posamezna določba o obvezni dajatvi za izključitev referenduma o celotnem zakonu, bi vsaka oblast lahko katerikoli zakon zaščitila pred voljo ljudi,« je opozorila.
Sklenila je, da »pravica do referenduma ni milost oblasti, je ustavna pravica ljudi«.
Resni.ca: enaka pravila morajo veljati za vse
Katja Kokot je v imenu poslanske skupine Resni.ca napovedala podporo sklepu o nedopustnosti referenduma. Poudarila je, da interventni zakon posega v normirane odhodke, obdavčitev najemnin, DDV za osnovna živila in energente ter v obvezne prispevke za socialno varnost.
Po njenem ne gre za postranske določbe, ampak za »osrednji del zakona«, zato bi referendum o zakonu kot celoti pomenil tudi odločanje o davkih in drugih obveznih dajatvah, kar ustava izključuje.
Kokot je opozorila tudi na pretekle primere, ko je državni zbor že sprejemal sklepe o nedopustnosti referenduma. Pri tem je omenila zakon o nalezljivih boleznih iz leta 2022 in zakon za zmanjšanje neenakosti, ki je posegel v več zakonov.
»Enaki vatli za vse in gremo naprej,« je dejala. Po njenih besedah se prava ne da razlagati »po političnem navdihu«, temveč mora veljati enako ne glede na politično pripadnost.
Svoboda: zakon brez javne razprave in mimo socialnega dialoga
Tereza Novak je v imenu Svobode napovedala glasovanje proti sklepu. Koaliciji je očitala, da se sklicuje na demokracijo, hkrati pa želi preprečiti referendum o zakonu, ki po njenem močno posega v javne finance, socialno državo in življenje ljudi.
Dejala je, da je bil zakon vložen »brez javne razprave«, brez razprave na matičnem odboru ter mimo socialnega in medgeneracijskega dialoga. Po njenem sklep o nedopustnosti referenduma kaže, da želi nastajajoča koalicija utišati drugačna mnenja.
»Zakaj se bodoča koalicija boji ljudi?« je vprašala.
Novak je priznala, da zakon vsebuje določbe o davkih in drugih obveznih dajatvah, vendar je opozorila, da ureja tudi področja, o katerih bi bil referendum po njenem dopusten. Pri tem se je sklicevala na opozorila zakonodajno-pravne službe državnega zbora.
Tudi ona je poudarila vprašanje namena ustavne omejitve referendumov. Po njenem ta omejitev ni namenjena temu, da se ljudem prepreči odločanje o zakonih, ki zmanjšujejo javne prihodke.
»Namen je bil zaščititi stabilnost javnih financ in delovanje države, ne pa ljudem preprečiti pravico do izražanja mnenja,« je dejala.
Po njenih besedah zakon po oceni fiskalnega sveta povečuje proračunski primanjkljaj za približno milijardo evrov. Zato po njenem težko drži trditev, da bi referendum ogrozil javne finance. »Dolgoročno bomo izgubili vsi,« je ocenila.
Razprava se je zaostrila pri vprašanju zaupanja volivcem
V nadaljevanju razprave je Janez Cigler Kralj ponovil, da po mnenju predlagateljev sklep o nedopustnosti referenduma ni politična prepoved, temveč posledica ustavne ureditve. Dejal je, da so davki ali obvezne dajatve urejeni v 31 členih zakona, zato gre po njegovem za »tehničen predlog«. Ob očitkih, da je zakon pisan za bogate, je vprašal: »Kdo pa je bogataš v tej državi? Ali je bogataš obrtnik, ki ima dva kombija, krovec pa tri zaposlene?«
Na drugi strani je Darko Ratajc iz SD opozoril, da bi morali poslanci odločanje prepustiti volivcem. »Ko nasprotujete referendumu, ne zaupate tistim, ki so vas izvolili,« je dejal. Po njegovih besedah zakon »spreminja kurz države«, zato bi morali imeti državljani možnost odločanja.
Andreja Katič je razpravo vrnila k zakonodajnemu postopku. Opozorila je, da gre za omnibus zakon, ki posega v več področij, ukrepi pa po njenem niso nujni in so med seboj nepovezani. »Če bi bili tako prepričani o kakovosti vašega zakona, potem bi izvedli vključujočo razpravo,« je dejala in dodala, da jo skrbi, da bi koalicija takšen postopek v prihodnje ponovila.
V nadaljevanju o postopku, zaupanju volivcem in strahu pred referendumom
V nadaljevanju razprave se je spor manj vrtel okoli posameznih ukrepov interventnega zakona in bolj okoli načina, kako je bil zakon sprejet ter zakaj naj o njem ne bi odločali volivci. Opozicija je vztrajala, da nova večina z davčnim delom zakona zapira pot referendumu, koalicijski poslanci pa so odgovarjali, da jih ne vodi strah pred ljudmi, ampak ustavna omejitev.
Nataša Sukič iz Levice Vesna je bila med ostrejšimi. Dejala je, da oblast demokracije ne spoštuje, ampak jo »zaobide z zakonodajnimi triki«. Sklicevala se je na oceno fiskalnega sveta, da bi zakon javnofinančni primanjkljaj povečal za okoli 900 milijonov evrov letno, in poudarila, da fiskalno pravilo ne more biti izgovor za zaščito zakona, ki po njenem javne finance slabša. »Demokracija ni močna takrat, ko ljudi izključuje, močna je takrat, ko jim oblast zaupa,« je dejala.
Klemen Boštjančič iz Svobode je nastopil manj polemično, a z enim jasnejših opozoril o postopku. Povedal je, da se z nekaterimi vsebinami zakona lahko strinja, vendar ne z načinom, po katerem je bil pripravljen. »Vsak zakon pač ni interventen samo zato, ker se mu reče interventen,« je opozoril. Po njegovem je Slovenija »padla v spiralo nujnih in interventnih zakonov«, pri katerih se pomembne družbene vsebine sprejemajo brez javne razprave, brez socialnega dialoga in mimo običajnih varovalk zakonodajnega postopka.
Vladimir Šega iz Levice Vesna je koalicijski argument obrnil proti njej. Če je zakon res tako dober, je dejal, bi ga lahko prepustila ljudem. »Kaj pa je lepšega kot pa to, da jih množica na referendumu podpre,« je bil sarkastičen. Kot posebej sporno je izpostavil poseganje v delovnopravno zakonodajo brez sodelovanja socialnih partnerjev.
Na drugi strani je Tea Košir iz Demokratov Anžeta Logarja govorila o politiki strahu. Dejala je, da »strah je eno najmočnejših orodij v družbi in politiki«, sama pa zakon razume kot del razvojne politike, ki naj bi temeljila na delu, zaupanju in pogumu za spremembe.
Aleksander Gungl iz NSi, SLS in Fokus je ponudil nekoliko drugačen ton. Poudaril je, da se referenduma osebno ne boji in da bi si ga »kot človek« celo želel. »Če ne bi bilo ustavno sporno, sploh nimam nobene težave,« je dejal. Glasoval pa bo za sklep o nedopustnosti, ker meni, da je ustavna določba pri zakonih o davkih in obveznih dajatvah jasna.
Tudi v obrazložitvah glasu so nasprotniki sklepa opozarjali na precedens, ki bi ga po njihovem lahko ustvarila današnja odločitev. Lena Grgurevič je poudarila, da je prepoved referenduma izjema, zato jo je treba razlagati ozko. Janja Sluga pa je spomnila na 47.223 podpisov, zbranih v treh delovnih dneh. Po njenih besedah ti podpisi sporočajo, »da je v tej državi še vedno demokracija in da ima oblast ljudstvo«.
Šega je svoj glas proti povzel s prispodobo: »Ta zakon me spominja na žar ploščo, mešano na žaru, pa daš vejico peteršilja gor, pa temu rečeš potem veganska plošča.«
Vrtovec: Tudi če referendum bo, ga bomo dobili
Po seji se je odzval tudi predsednik NSi Jernej Vrtovec. Interventni oziroma razvojni zakon je opisal kot odgovor na stanje po vladi Roberta Goloba in kot zakon, ki po njegovem pomeni »višjo blaginjo za vse«. Sindikatom je očital, da bi se morali ukvarjati z »realnimi problemi, ki pestijo to družbo«, ne pa, kot je dejal, bremeniti razvoja države.
Glede morebitnega nadaljevanja postopka pred ustavnim sodiščem je dejal, da odločitev prepušča ustavnim sodnikom. Dodal pa je, da se predlagatelji tudi morebitnega referenduma ne bojijo. »Če tudi pride do referenduma o razvojnem zakonu, pa ena pomembna stvar: zmagali ga bomo, predlagatelji bomo zmagali,« je dejal Vrtovec.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
