Vrtovec iniciativi, ki zbira podpise: Tudi vaše finance bomo preiskali
Močnik, Miheljak in Vidmar so pred K4 predstavili pobudo za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pred ljubljanskim klubom K4 so danes dopoldne Rastko Močnik, Vlado Miheljak in Igor Vidmar predstavili pobudo za razpis referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Novinarska konferenca je potekala uro pred sejo državnega zbora, na kateri poslanci odločajo o predlogu, da referendum o interventnem zakonu ni dopusten.
Med prvopodpisanimi pobude so Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Igor Vidmar, Rastko Močnik in Vlado Miheljak. Nastopili so s sklicevanjem na Odbor za varstvo človekovih pravic iz leta 1988 in opozorili, da novela po njihovem mnenju slabi varovalke pred politično zlorabo parlamentarnih preiskovalnih komisij.
Novelo je državni zbor sprejel z 48 glasovi za, 32 proti in dvema vzdržanima. Omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi parlamentarne preiskave pred ustavnim sodiščem; po novi ureditvi bi lahko presojo zahtevala le Sodni svet ali generalni državni tožilec. Predlagatelji novele trdijo, da je dosedanja ureditev preveč zavirala začetek parlamentarnih preiskav in povzročala proceduralne zaplete. Novela hkrati uvaja možnost tožbe v upravnem sporu po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije.
Pobudniki so na novinarski konferenci poudarili predvsem drugo plat sprememb. V prebrani izjavi so zapisali, da novela »odpravlja praktično vse varovalke pred politično zlorabo in instrumentalizacijo parlamentarnih preiskovalnih komisij«. Svoje nasprotovanje so strnili v stavek: »Parlamentarna preiskava ni kazenski postopek, preiskovanec ni obdolženec, politiki pa niso ne policija ne tožilstvo, še najmanj pa inkvizicijsko sodišče.«
Pobudniki so opozorili tudi na pooblastila preiskovalnih komisij. Po njihovih navedbah bi lahko komisije od bank pridobivale podatke o računih, od operaterjev podatke o komunikacijah, od imetnikov gradiv avdio- in videoposnetke, od policije, finančne uprave in drugih organov pa dokumentacijo, s katero razpolagajo. Pri tem menijo, da novela ne zagotavlja dovolj učinkovitega nadzora.
»Z novelo zakona o parlamentarni preiskavi nova koalicija dobiva orodje, s katerim lahko ustrahuje, javno linča in politično obračunava z vsakim, ki se ji zoperstavi,« so dejali v izjavi.
Močnik: Odzvati se je treba tudi pri interventnem zakonu
Rastko Močnik je novelo povezal z interventnim zakonom, o katerem danes odloča državni zbor. Dejal je, da po njegovem mnenju sedanja vladajoča koalicija uvaja »surov odvisen kapitalizem«, kar da se kaže že v interventnem zakonu.
»Če hočejo uvesti neoliberalni odvisni kapitalizem, si morajo zagotoviti močno državo, surovo državo, predvsem močne represivne aparate, ki ne bodo pod nadzorom,« je dejal Močnik.
Po njegovih besedah se je treba zato odzvati »že pri interventnem zakonu in zdaj pri noveli zakona o parlamentarni preiskavi«. Državljane je pozval, naj podprejo pobudo za referendum.
Vidmar: Izraz naj doseže tudi mlajše
Igor Vidmar je dejal, da je po protestih v času epidemije covida-19 pričakoval, da podobnih oblik civilnodružbenega odziva ne bo več treba tako hitro ponavljati. »Očitno se zgodovina ponavlja,« je dejal.
Ocenil je, da oblast izvaja nekakšno »šok terapijo« oziroma hiter poskus pridobivanja dodatnih možnosti za zatiranje nasprotnikov. Ob tem je priznal, da je izraz »politična policija« morda pretiran, vendar dodal, da upa, da bo vzbudil pozornost javnosti, zlasti mlajših generacij, ki se leta 1988 ne spominjajo.
Pobudniki so napovedali zbiranje podpisov prek spletne strani Politična policija in pozvali državljane, naj se pobudi pridružijo. Kot so dejali, bodo nadaljnji koraki odvisni od odziva javnosti in števila zbranih podpisov.
Miheljak: »Meje svobode niso nikoli do konca postavljene«
Vlado Miheljak je spomnil na leto 1988 in nastanek Odbora za varstvo človekovih pravic po aretacijah v aferi JBTZ. Dejal je, da se je takrat pokazalo, da se je mogoče upreti represivnemu sistemu.
Ob tem je poudaril, da se po njegovem mnenju pravice in svoboščine ne ohranijo same od sebe. »Meje svobode niso nikoli do konca postavljene, vedno znova se je treba boriti,« je dejal.
Miheljak je dodal, da si leta 1988 ne bi predstavljal, da se bo treba leta 2026 znova pogovarjati o svobodi medijev, svobodi sindikalnega združevanja in avtonomiji univerze.
Vrtovec: Če imajo čisto vest, naj se pustijo preiskati
Na pobudo za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi se je po seji odzval tudi predsednik NSi Jernej Vrtovec. Njegova izjava je bila usmerjena proti pobudnikom, ki po njegovem nasprotujejo noveli zato, ker bi lahko parlamentarne preiskave odprle tudi vprašanje njihovih financ.
»Če ima nekdo mirno in čisto vest, potem bi rekel: prosim, preiščite nas,« je dejal Vrtovec. Dodal je, da po njegovem nekateri »privilegiranci, ki živijo na račun tistih, ki delajo«, želijo referendum prav zato, ker bi se lahko znašli pod drobnogledom parlamentarnih preiskav.
Ob tem je napovedal, da jih bodo v državnem zboru preiskali. Izjava je dodatno zaostrila spor o noveli, saj pobudniki referenduma opozarjajo prav na nevarnost politične zlorabe parlamentarnih preiskovalnih komisij.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
