Desnica vložila predlog o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu
Predlagatelji interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki dviga veliko prahu, so v državni zbor vložili še predlog o nedopustnosti referenduma o tem zakonu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga sindikati cinično označili za zakon za razkroj Slovenije, so v državni zbor vložili poslanci NSi, Demokratov in Resnice. Gre za tako imenovan omnibus zakon, ki posega v kar deset drugih zakonov.
Desna koalicija v nastajanju je zakon ekspresno in brez kakršnega koli socialnega dialoga tudi sprejela, a so sindikati nemudoma napovedali zakonodajni referendum, pri čemer jih je podprla levosredinska koalicija v odhajanju.
Z zbiranjem podpisov v prvem koraku postopka niso imeli najmanj težav, v državni zbor so jih v ponedeljek prinesli kar 47.223, čeprav bi jih morali zbrati vsega 2500.
Predlagatelji zakona so zdaj pričakovano odgovorili s predlogom sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o tem zakonu.
Menijo, da referendum skladno z ustavo ni dopusten
V bodoči koaliciji, ki bo formirana pod taktirko prvaka SDS Janeza Janše, so po sporu okoli interventnega zakona in prvih znakih, da se obeta referendum, že večkrat nakazali, da bodo to poskušali preprečiti. Menijo namreč, da referendum o tem zakonu glede na zakonsko ali ustavno ureditev ni mogoč, saj vključuje določbe o davkih, o katerih referendum ni dopusten. Po ustavi namreč zakonodajnega referenduma o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ni dopustno razpisati.
Podobno so obrazložili tudi v današnjem predlogu sklepa, saj zakon po njihovih besedah spreminja in dopolnjuje več zakonov, ki urejajo davke, med drugim glede dohodnine pri oddajanju premoženja v najem, obdavčitve tako imenovanih normiranih samostojnih podjetnikov, osnove za obračun prispevkov za socialno varnost in za obračun prispevkov za samozaposlene in kmete, prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, ter za upokojence, znižanje DDV na osnovna živila in na energente.
Zadeva bo končala v rokah ustavnega sodišča
Pričakovati je, da se bo, če bo predlog o nedopustnosti referenduma sprejet, saga na koncu razpletla šele na ustavnem sodišču. Na slednjega se bodo za presojo zagotovo obrnili pobudniki referenduma, ki bodo poskušali po tej poti izpodbijati sklep o nedopustnosti.
Kot je sicer za STA nedavno opozoril ustavni pravnik Saša Zagorc, glede nedopustnosti referenduma o zakonih v povezavi z davki ustavnosodne prakse še ni.
So pa v nevladni organizaciji Pravna mreža za varstvo demokracije v ponedeljek izrazili pričakovanje, da bo ustavno sodišče v morebitni presoji sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma odločilo, da je referendum dopusten.
Kaj pravijo v Pravni mreži za varstvo demokracije?
V pravni mreži so opozorili na problematičnost uporabe tako imenovane omnibus zakonodajne tehnike v primerih, ko zakon poleg drugih vsebin vključuje materijo, ki je po ustavi izvzeta iz referendumskega odločanja, hkrati pa ureja tudi druga področja, glede katerih je referendum načeloma dopusten.
Navedli so še, da slovenska ustavnopravna teorija s področja pravice do referenduma prav pri prepovedi referenduma o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah opozarja na kompleksnost tega vprašanja, zlasti pa tudi na možnost zlorab s strani zakonodajalca.
Ob tem so izpostavili navedbe profesorja z ljubljanske pravne fakultete Igorja Kaučiča, da »referendum o zakonih, ki celovito urejajo posamezno področje, vsebujejo pa tudi določbo o posamezni obvezni dajatvi, praviloma ne bo prepovedan«.
Opomnili so še na navedbo profesorice z iste fakultete Brune Žuber glede tako imenovanih davčnih zakonov. Slednja je navedla, da je bil »namen določitve te referendumske omejitve v preprečitvi odložitve sprejetja teh zakonov oziroma v preprečitvi njihove zavrnitve na referendumu, saj bi bila v nasprotnem primeru neposredno ogrožena finančna stabilnost države, onemogočeno stabilno izvrševanje financiranja državnega proračuna in drugih blagajn javnega financiranja ter s tem izvrševanje državnih funkcij«.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
