Po tragični smrti Aleša Šutarja se razprave selijo v hram demokracije
Tragedija, ki se je pred tednom dni odvila v Novem mestu, in ukrepi, ki jih je posledično napovedala vlada, ostajajo osrednja tema pri nas. Dogajanje se seli v parlament.
Svojci, prijatelji in številni drugi Novomeščani so se prejšnji četrtek poslovili od 48-letnega Aleša Šutarja, ki je pred dobrim tednom dni umrl zaradi udarca v glavo. Medtem se nadaljuje razprava o tem, kako v jugovzhodni Sloveniji zagotoviti varnost ter kako se bolj učinkovito in predvsem bolj ostro lotiti tako imenovane romske problematike.
Morebitne rešitve bodo v naslednjih dneh obravnavali tako v vladnih kot parlamentarnih klopeh, ob tem bo poslance v državnem zboru danes nagovorila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Kot je v soboto v Novem mestu pojasnila Pirc Musar, bo na izredni seji, ki bo potekala na njeno zahtevo, poudarila, da »najprej pogledamo, kaj obstoječa zakonodaja omogoča, pa tega ne izvršujemo.« Po njenih besedah je učinkovitost v okviru obstoječe zakonodaje tista, ki bo povrnila zaupanje. »Jaz upam, da se tega vsi skupaj zavedamo.«
V skladu z dnevnim redom je na izredni seji predviden zgolj nagovor predsednice, ne pa tudi razprava. Seje se bo udeležil tudi premier Robert Golob.
Poslanci bodo imeli v zvezi s tragičnim primerom danes na mizi tudi nekaj kadrovskih zadev, saj se bodo seznanili odstopoma ministrice za pravosodje Andreje Katič in ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. Slednja sta premierju Golobu odstop ponudila po brutalnem napadu prejšnjo soboto. Golob mora nato v desetih dneh po tem, ko se z odstopoma seznani državni zbor, predlagati novega ministra, ali pa državni zbor obvestiti, da bo funkcijo tega ministra bodisi začasno opravljal sam bodisi jo bo poveril drugemu ministru.
Vlada bo obravnavala Šutarjev zakon
Vlada bo nato predvidoma v četrtek na redni tedenski seji obravnavala tako imenovan Šutarjev zakon, ki bo policiji za nadzor nad varnostno tveganimi območji podelil bistveno večja pooblastila.
Po besedah Goloba gre za zakon, ki bo policiji za nadzor nad varnostno tveganimi območji podelil bistveno večja pooblastila. Vlada je nekatere podrobnosti oziroma okvirne točke iz zakona že predstavila, po besedah Goloba pa ga bo vlada v državni zbor poslala do 10. novembra. Katere vse ukrepe naj bi vključeval, lahko preberete tukaj. Poslanci bi lahko zakon sprejeli že do konca novembra.
Pirc Musar je glede ukrepov iz zakona priznala, da gredo mnogi med njimi v pravo smer. »To so nam danes priznali tudi Romi, treba je zaostriti predvsem na področju socialnih transferjev.«
Aktivacija mešanih patrulj policije in vojske?
Vlada bo v četrtek odločala še o enem vprašanju, povezanem z novomeško tragedijo, in sicer o aktivaciji 37. člena zakona o obrambi, na podlagi katerega lahko Slovenska vojska sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja. Gre za tako imenovano aktivacijo mešanih patrulj slovenske policije in vojske. To je vladi prejšnji teden predlagal sekretariat Sveta za nacionalno varnost (SSNAV).
O aktivaciji člena je že v četrtek spregovorila državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin, ki je dejala, da pripadniki vojske v skladu z aktivacijo tega člena nimajo policijskih pooblastil, temveč je bistvo predloga to, da gre za pomoč policiji pri izvajanju nalog pri širšem varovanju državne meje.
Vojaki bodo po njenih besedah pomagali pri oskrbi in transportu migrantov ter varovanju, s tem bodo razbremenili policijo, da na voljo več policistov, ki bodo pomagali zagotavljati varnost na varnostno obremenjenih območjih in pri preiskovanju kriminalnih aktivnosti. Vojaki tako v tem primeru ne bodo izvajali policijskih nalog, zato da je »strah pred tem ukrepom povsem odveč.«
Mnogi na drugi strani pred tem ukrepom svarijo in opozarjajo celo, da gre za militarizacijo države. Do predloga je zadržana tudi Pirc Musar, ki je dejala, da bi z »zelo tresočo roko podpisala zahtevo o udeležbi vojske pri redu in miru. To je zadnji ukrep in ne prvi.«
S predlogi priporočil tako opozicija kot koalicija
Poslance sicer čaka še najmanj ena izredna seja, povezana z dogajanjem. Izredni seji, na katerih bi obravnavali dodatne predloge priporočil za ukrepanje, sta namreč zahtevali tako koalicija kot opozicija, pri čemer zaenkrat še ni znano, ali bo šlo za ločeni seji oziroma za eno, skupno sejo, k čemur naj bi se poslanci bolj nagibali. Je pa končni rok za obe seji 11. november.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se