Janša udaril po ustavnem sodišču: "Branijo škodljivo stanje"
Janez Janša je po odločitvi ustavnega sodišča, ki je odprlo pot referendumu o razvojnem zakonu, sodnikom očital, da branijo škodljivo stanje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Premier Janez Janša se je ostro odzval na odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo sklep državnega zbora o prepovedi referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
»Pričakovano. Branijo od levičarske politike povzročeno škodljivo stanje, zaradi katerega nas je Hrvaška prehitela po neto plačah. Kje je modrost ustavnega sodišča iz decembra 2012?« je zapisal na omrežju X.
Dodal je, da bo ljudstvo zdaj odločalo, »ali želi nižje davke, cenejšo hrano, višje plače in pokojnine«.
Odločitev ustavnega sodišča pa sama po sebi še ne pomeni, da bo referendum zagotovo izveden.
Odpravila je sklep, s katerim ga je parlamentarna večina želela preprečiti. Pobudniki bodo morali v naslednji fazi
v 35 dneh zbrati najmanj 40.000 overjenih podpisov volivcev. Šele nato bo moral državni zbor referendum tudi razpisati.
Davčni členi ne morejo zaščititi celotnega zakona
V središču spora je bilo vprašanje, ali lahko parlament pred referendumom zaščiti obsežen zakon samo zato, ker del njegovih členov posega na področje davkov in drugih obveznih dajatev.
Ustava namreč določa, da referenduma med drugim ni mogoče razpisati o davčnih in proračunskih zakonih ter zakonih, ki odpravljajo ugotovljeno protiustavnost.
Na to se je oprl državni zbor, ko je 27. maja odločil, da glasovanje o interventnem zakonu ni dopustno.
V sklepu je zapisal, da zakon sodi tako med predpise o davkih in dajatvah kot med zakone, ki odpravljajo protiustavnost.
Ustavno sodišče temu ni sledilo.
Kot poroča STA, je presodilo, da zakona ni mogoče kot celote izvzeti iz referendumskega odločanja, kadar vsebuje tudi obsežne določbe, ki z davki, proračunom ali odpravljanjem protiustavnosti niso povezane.
To še posebej velja, kadar te določbe niso le postranske, ampak urejajo pomembna in tudi sistemska vprašanja.
Parlament, po mnenju ustavnega sodišča, v obsežen zakon ne more vključiti nekaj davčnih rešitev in s tem pred referendumom zavarovati še vseh drugih sprememb, ki jih je dodal v isti predpis.
Odločitev se ne nanaša na to, ali so ukrepi v zakonu dobri, slabi ali celo protiustavni. Ustavno sodišče je odločalo samo o tem, ali smejo volivci o zakonu glasovati.
Zakon posega v več različnih sistemov
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je državni zbor sprejel 11. maja.
Predlagala ga je skupina poslancev s prvopodpisanimi Janezom Ciglerjem Kraljem, Francem Križanom in Zoranom Stevanovićem. Zakonodajni postopek in spremljajoči dokumenti kažejo, da predpis ne ureja le davkov, ampak posega tudi v pokojninsko, zdravstveno, delovnopravno in socialno ureditev.
Prav ta širina je postala ključna za odločitev ustavnih sodnikov.
Vlada je pred sprejetjem zakona opozarjala, da gre za zbirko med seboj različnih ukrepov, ki posegajo v sistemske rešitve brez dovolj opravljenih analiz. Ocenila je, da je predlog parcialen, javnofinančno tvegan in razvojno neučinkovit.
Predlagatelji so zakon nasprotno predstavljali kot razvojni paket, namenjen razbremenitvi dela in gospodarstva, znižanju nekaterih davčnih bremen ter spremembam, ki naj bi izboljšale konkurenčnost države.
Sindikati so mu nasprotovali, ker po njihovem posega v socialno državo, pokojninski in zdravstveni sistem ter pravice zaposlenih.
V državni zbor so 18. maja vložili pobudo za referendum, ki jo je podprlo 47.223 ljudi.
Za začetek postopka bi zadostovalo že 2500 podpisov, vendar ti podpisi še niso enaki 40.000 overjenim podpisom, potrebnim za dejanski razpis glasovanja.
Janša se je skliceval na odločitev iz časa finančne krize
Premier je ob odzivu ustavnemu sodišču očital drugačna merila kot decembra 2012. Takrat so ustavni sodniki preprečili referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, bolj znanem kot zakon o slabi banki.
Sodišče je tedaj presodilo, da bi z odložitvijo ali zavrnitvijo obeh zakonov v času hude finančne krize lahko nastale protiustavne posledice.
Država je opozarjala, da bi brez hitrega ukrepanja lahko potrebovala mednarodno finančno pomoč.
Toda primera pravno nista povsem enaka.
Odločitev iz leta 2012 je bila sprejeta še pred spremembo 90. člena ustave. Državni zbor je leta 2013 referendum omejil z izrecnim seznamom zakonov, o katerih glasovanje ni dovoljeno: med njimi so davčni in proračunski zakoni, nujni varnostni ukrepi, ratifikacije mednarodnih pogodb ter zakoni, ki odpravljajo protiustavnost.
Današnje sodišče je zato odločalo po drugačnem ustavnem okviru in predvsem presojalo, ali lahko pod te izjeme uvrstimo celoten zakon z več različnimi vsebinami.
Janševa primerjava z letom 2012 je tako predvsem politična. Tedaj je bilo vprašanje, ali bi referendum v finančni krizi povzročil protiustavne posledice.
Tokrat pa je bilo vprašanje, ali je mogoče obsežen zakon kot celoto razglasiti za davčnega in ga s tem umakniti iz dosega volivcev.
Zakon ostaja na čakanju
Dokler referendumski postopek ni končan, zakon ne more biti objavljen in ne more začeti veljati.
Sprejeto besedilo sicer določa, da bi začelo veljati dan po objavi v uradnem listu, vendar je postopek po vložitvi referendumske pobude obstal.
Naslednja pomembna odločitev zato ne bo sprejeta na ustavnem sodišču, ampak na terenu.
Sindikati in drugi pobudniki bodo morali pokazati, da lahko začetno podporo več kot 47.000 ljudi ponovijo tudi v formalnem postopku z overjenimi podpisi.
Če jim uspe, bodo volivci odločali o zakonu v celoti. Posameznih davčnih, pokojninskih, zdravstvenih ali delovnopravnih členov na glasovnici ne bo mogoče ločiti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
