Česa takega trgi skoraj ne pomnijo: ZDA evre prodajale za reševanje jena
ZDA in Japonska so skupaj kupovale jene, Washington pa naj bi pri tem prodajal evre namesto dolarjev. Analitiki potezo označujejo za izjemno redko.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Jen je v zadnjih tednih zdrsnil na najnižjo raven v približno štirih desetletjih. Za dolar je bilo treba odšteti skoraj 164 jenov, za evro pa več kot 187. Šibka valuta je podražila japonski uvoz, predvsem energente, in dodatno obremenila gospodinjstva ter podjetja.
Japonsko finančno ministrstvo je potrdilo, da sta Tokio in Washington v petek skupaj kupovala jene. Ameriški finančni minister Scott Bessent je ob tem napovedal, da so ZDA pripravljene ukrep po potrebi ponoviti.
Po poročanju Financial Timesa pa ameriška stran jenov ni kupovala s prodajo dolarjev, kot bi bilo pričakovati, temveč s prodajo evrov.
Zakaj evri in ne dolarji?
Izbira valute ni bila nepomembna.
Če bi ZDA prodajale dolarje, bi trgi to lahko razumeli kot začetek politike namernega slabljenja ameriške valute.
Šibkejši dolar bi sicer pomagal ameriškim izvoznikom, vendar bi hkrati podražil uvoz in lahko dodatno spodbudil inflacijo.
S prodajo evrov je Washington podprl jen, ne da bi neposredno pritiskal na dolar.
Analitiki banke Barclays so za Reuters ocenili, da je bila operacija tako omejena predvsem na razmerje z jenom.
Pri HSBC so potezo označili za izredno neobičajno in morda prvo takšno v zgodovini.
Zaradi povezanosti valutnih trgov se učinek hitro prenese tudi na druga menjalna razmerja.
ZDA pri tem niso prodajale evropskih javnih sredstev. Ameriško finančno ministrstvo in centralna banka imata lastne devizne rezerve v evrih in jenih, s katerimi lahko posegata na trg.
Intervencija ni bila le pomoč zaveznici
Washington za pomoč Japonski nima le političnih razlogov.
Izjemno šibek jen poceni japonsko blago na ameriškem trgu in s tem zmanjšuje učinek ameriških carin. Ugoden menjalni tečaj lahko japonskim avtomobilskim in industrijskim družbam nadomesti del dodatnih stroškov, ki jih povzročajo trgovinske omejitve.
Obenem ima Japonska v lasti več kot tisoč milijard dolarjev ameriških državnih obveznic in ostaja ena največjih upnic ZDA.
Če bi jih morala zaradi obrambe jena množično prodajati, bi lahko znižala njihove cene in zvišala zahtevane donose. To bi podražilo zadolževanje ameriške države.
Skupna intervencija je zato koristila obema stranema - Japonska je dobila pomoč pri obrambi valute, ZDA pa so zmanjšale tveganje večje prodaje ameriških obveznic.
Sporočilo Evropski centralni banki?
Prodaja evrov ne pomeni, da so ZDA napovedale spopad z Evropsko centralno banko. Evro je svetovna rezervna valuta, ki jo lahko imetniki prosto kupujejo in prodajajo.
Kljub temu je poteza politično občutljiva. ZDA in Japonska sta za reševanje razmerja med dolarjem in jenom uporabili valuto tretjega gospodarskega območja, ki v dogovoru ni neposredno sodelovalo.
ECB po navedbah Reutersa posega ni komentirala, bila pa naj bi v stiku z ameriško centralno banko. Ni dokazov, da bi tudi sama kupovala jene ali prodajala evre.
Če bi se Frankfurt pridružil prihodnjim intervencijam, bi šlo za precej pomembnejši premik.
Največje centralne banke bi s tem pokazale, da so pripravljene usklajeno preprečevati prevelika valutna nihanja.
Je to začetek valutne vojne?
Pri klasični valutni vojni države namenoma slabijo lastne valute, da bi njihov izvoz postal cenejši.
Tokrat sta ZDA in Japonska poskušali okrepiti jen, ameriška stran pa se je s prodajo evrov očitno želela izogniti vtisu, da želi šibkejši dolar.
Intervencija je predvsem opozorilo vlagateljem, ki stavijo na nadaljnji padec japonske valute.
Ko na trg skupaj vstopita dve veliki državi in napovesta možnost novih posegov, postanejo takšne stave bistveno bolj tvegane.
Toda intervencije same po sebi težave ne rešujejo. Jen je šibek predvsem zaradi velike razlike med obrestnimi merami. Na Japonskem so precej nižje kot v ZDA, zato si vlagatelji poceni izposojajo jene in denar vlagajo v bolje obrestovane dolarske naložbe.
Dokler se ta razlika ne zmanjša, lahko posegi padec jena ustavijo ali upočasnijo, težko pa bodo njegovo vrednost trajno spremenili.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Neposredni vpliv na slovensko gospodarstvo bo verjetno majhen, večji pa bi postal ob daljšem obdobju močnejšega jena in šibkejšega evra.
Japonski avtomobili, stroji, elektronika in sestavni deli bi se lahko v evrih podražili. Dražja bi bila tudi potovanja na Japonsko. Po drugi strani bi slovenski izdelki za japonske kupce postali ugodnejši, Slovenija pa privlačnejša za japonske turiste.
Surs ugotavlja, da slovenska podjetja v evrih obračunajo veliko večino trgovine tudi z državami zunaj Evropske unije.
Spremembe vrednosti skupne valute se zato hitro pokažejo v uvoznih cenah in konkurenčnosti izvoza.
Vendar ena sama intervencija evra ne more trajno premakniti. Po podatkih Banke za mednarodne poravnave se na svetovnem valutnem trgu vsak dan obrne več tisoč milijard dolarjev.
Moč tokratnega posega zato ni bila predvsem v porabljenem denarju, temveč v sporočilu, da sta ZDA in Japonska pripravljeni ukrep ponoviti.
Največja novost tako ni le domnevna prodaja evrov. Pomembneje je, da se je Washington neposredno vključil v obrambo valute ene svojih ključnih zaveznic.
Če bi se podobni posegi nadaljevali ali bi se jim pridružila še ECB, bi to lahko pomenilo začetek obdobja tesnejšega političnega usklajevanja svetovnih valut.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
